V Poljanski dolini imajo krompir

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenja vas-Poljane / sreda, 30. april 2014 / 09:44

Za uvod v 14. festival praženega krompirja so pri Tavčarjem dvorcu na Visokem v soboto prikazali sajenje krompirja »po starem«.

Visoko – »Kdor pride v Poljansko dolino, ima gotovo krompir. Danes tudi dobesedno,« je zbrane na začetku nagovoril predsednik Turističnega društva (TD) Gorenja vas Zvone Bašelj in prav hitro končal svoj govor, saj kot je pojasnil, jih je na njivi čakalo kar nekaj dela. V TD Gorenja vas so v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zadrugo Škofja Loka ter podjetjema Interseme in Agrosol v soboto prikazali sajenje krompirja po starem. Pri delu je gospodarju pomagala vsa družina, tudi najmlajši, pa dekla in hlapec ter sosedje. Najprej so pripravili njivo s konjsko vprego in staro leseno brano, potem zorali grabne, da so nato lahko »na čevelj« razdalje zasadili krompir. Po napornem delu so si privoščili malico za njivo, nato je sledilo še zasipanje grabnov z okopalnikom in grabljami.

V soboto so zasadili kar dvajset različnih sort krompirja, od najbolj zgodnjih do poznih, je pojasnil Uroš Benec iz podjetja Interseme. »Izbrane so bile prav za to klimo in tip tal v Poljanski dolini,« je dodal. Ob toni semenskega krompirja, kolikor so ga posadili v soboto, pričakujejo, da bodo izkopali od deset do dvajset ton krompirja. »Ravno pravega za pripravo praženega krompirja,« je dejal Benec, ki je še razložil, da iz Poljanske doline izvira kar nekaj avtohtonih sort krompirja, kot sta recimo igor ali rani poljanec. V prodaji pa sta le še dve sorti, in sicer kresnik, bolj znan kot kifeljčar, in cvetnik.

Gospodinja Ela je pred začetkom sajenja v brazde položila tri šibe, ki so jih ne cvetno nedeljo nesli k blagoslovu. Kot je pojasnila, naj bi to varovalo pridelek pred točo, neurjem in vetrovi. Pa da bi seveda bilo dovolj pridelka in bi ga imeli kaj tudi za prodajo, je še dodala. Za sajenje krompirja, je še ugotavljala, je bila sobota kar pravšnja, saj je bilo lepo vreme, pa tudi luna je bila prava. Za delo so poprijeli tudi najmlajši. »Otroke je treba kmalu navaditi na delo na njivi. Se hitro naveličajo, pa kljub temu,« je bila neizprosna stara mati, ki jim je v soboto vseeno pogledala skozi prste, ko so precej hitro ušli z njive. Kako poteka delo na njivi, je prišla preverit tudi »gospoda« iz Šenčurja. Predvsem, če bo kaj tudi zanje, so pojasnili. Ob njivi pa se niso prav dolgo obirali in so se hitro umaknili v senco, saj je sonce za kmete, ne za gospodo, so razložili.

Med delom so si vsi, ki so pomagali, privoščili še malico. Te mora biti vedno dovolj, je pojasnila gospodinja Ela. »Da ne bi kdo potem rekel, da je bil lačen, ko smo pri nas krompir sadili.« Pa tudi kakšen »šnopc« je bil za zraven, vendar tega pa ne preveč, je še dejala gospodinja, da ne bi bili potem grabni krivi, krompir pa čuden. Zdaj jih na Visokem čaka še »prigrebanje« v maju in juniju, konec junija bodo pregledali semenski pridelek ter se julija in avgusta spopadli s koloradskim hroščem, kosili krompirjevco in pobirali krompir. Za zaključek letine pa bodo v začetku septembra pripravili 14. svetovni festival praženega krompirja na Visokem.