»Rdeči cvet Peruja«

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / / 13:44

Napolnjeni z velikonočnim veseljem in upanjem smo s srcem in mislimi že v maju. Mesec ljubezni nas bo njemu primerno razvajal tudi s prečudovitimi cvetlicami.

V maju sicer še ne bodo cvetele krvavo rdeče »cvetlice ljubezni«, kakor zaradi močnega vpliva na spolni nagon rečejo kapucinkam, njihovo seme pa v tem mescu le vrzimo na rodovitna tla na sončno mesto. Na ta način se bo z junijem že lahko začela živahna in nikoli dolgočasna predstava na našem vrtu, v kuhinji in domači lekarni.

Na vrtu

Kapucinko (Tropaeolum majus) so zaradi njenih živo rdečih cvetov in domovine, od koder izvira, imenovali »rdeči cvet Peruja«. Če bi »cvet ljubezni« želeli utrgati v njegovem naravnem okolju, se boste torej morali odpraviti v južnoameriške pragozdove, kjer raste okoli petdeset različnih vrst, ki so bolj ali manj trajnice. Pri nas jo gojimo kot enoletnico v glavnem v okrasne namene. Niti se še dobro ne zavedamo, kako odlična začimbna in zdravilna rastlina je naša današnja izbranka, ki jo poleg krvavo rdeče najdemo tudi v divje oranžni in kričeče rumeni različici. V Sloveniji poznamo predvsem navadno kapucinko, znotraj katere so večinoma sorte, ki so plezalke, obstajajo pa tudi nizke sorte, ki oblikujejo grmiček. Za navadno kapucinko se uporabljajo tudi imena, kot so kapucinska kreša, mehiška pa tudi indijska kreša. Zanimiva je tudi rumena kapucinka (Tropaeolum canariense oz. tropaeolum peregrinum). Če bi tudi vi radi poživili svoj vrt, gredice, balkon ali leseno ograjo, utrdili zdravje in popestrili kulinariko, posejte kapucinko v maju na sončno ali polsenčno lego. Že čez nekaj tednov bo preraščala tla in vse mogoče opore okoli sebe in krepila vaše zdravje.

V kuhinji

Liste je najbolje obirati in uživati, ko so še majhni in mladi. Zeleni listi in cvetovi imajo nežen, a prepoznaven okus po popru in so dobrodošel dodatek skoraj vsaki solati. Cvetovi so sploh ljubka solatna okrasitev. V mesecu juniju že lahko pobiramo cvetne popke, ki jih vlagamo v kis in kasneje uporabljamo namesto kaper. Kapucinkine liste jemo skupaj s krompirjem v juhi. Blago oster in krešast okus kapucinke je prijeten in zbuja tek, zato morda vpliva tudi na druge radosti in na poželenje. Letos si pripravimo svoje »kapre« oz. »kapucinke«: natrgamo trde in majhne popke ter jih vložimo v kis z nekaj koprove zeli. Da bodo še bolj okusne, jim dodajmo še druga začimbna zelišča, denimo koriandrovo seme, kumino, borago, šetraj, pehtran, rožmarin … Naše kapre bodo popestrile in izboljšale marsikatero jed, zlasti divjačinsko.

V domači lekarni

Kapucinska kreša je bogato založena z vitamini in žveplom. Zaradi slednjega se svetuje kot krepčilo starejšim ljudem. Francozi z njeno pomočjo krepijo tudi spolno moč pri moških. Včasih je bila zdravilo za skorbut, obnese se pri težavah z dihali, pri slabem delovanju ledvic ter pri boleznih mehurja. Znana je tudi po svojem rahlo odvajalnem in spodbujevalnem učinku, ki zagotavlja hrani gladko pot skozi želodec in črevesni trakt. Zunanje ugodno vpliva na lase, zato jo dodajajo v lasne vode in druge preparate. Učinkovita je predvsem pri čezmernem izpadanju las in pri premastnem lasišču. Če imamo tegobe z la­smi, si pripravimo svojo vodico za lasišče: nasekljamo dve prgišči kapucinkinih cvetov, svežih listov in semen skupaj s približno desetimi listi koprive in tremi lističi pušpana. Vse to naj se dva tedna namaka v litru devetdesetodstotnega alkohola, nato precedimo ter z dobljenim pripravkom masiramo lasišče. Mlade ženske, ki jim preglavice povzroča neredna menstruacija in menstruacijske tegobe nasploh, naj si sem in tja privoščijo kapucinkino sedežno kopel: na liter vode vzamemo prgišče cvetov in cvetnih popkov, lahko tudi semen.