Rastline, prevedel Milan Lovka, MK, Ljubljana, 2014, 512 strani, 129,90 evra, www.emka.si

Rastline

»Ljudje se večinoma še premalo zavedamo znanstveno dokazanega dejstva, da je pretežni del živega sveta v celoti odvisen od rastlin in da predvsem te omogočajo obstoj biološke raznovrstnosti na našem planetu. Rastline so pomembne za ohranjanje celotne biosfere (vsega živega sveta) in z raznovrstnostjo zagotavljajo pestrost sesalcev, ptičev, dvoživk in drugih skupin živali, ki se vključujejo v ekološke procese in skupaj z drugimi organizmi omogočajo življenje tudi človeškemu rodu. Strokovnjaki s področja varstva narave že dalj časa priznavajo, da so botanični in drugi vrtovi postali varno zatočišče za rastlinske vrste, ki so v svojem naravnem okolju ogrožene in jim morda grozi celo izumrtje. Ginko in metasekvoja uspevata v naravi na zelo omejenih in ogroženih območjih, čilski modri žafran in temnordeči kozmos pa sta najbrž že izginila z naravnih rastišč. Preživetje in bodočnost takšnih rastlinskih vrst sta odvisna le še od gojenja v botaničnih vrtovih in priljubljenosti pri ljubiteljskih vrtnarjih. Toda med več milijoni ljudmi, ki po vsem svetu z velikim užitkom vrtnarijo, številni še vedno ne vedo, da lahko s svojim konjičkom pomembno prispevajo k ohranjanju ogroženih rastlinskih vrst.«

Citat je iz predgovora v monografijo Rastline, ta pa je izšla kot osmi zvezek v seriji Velika ilustrirana enciklopedija pri založbi MK. Ko sem gornje besede prebral, me je najprej zamikalo, da bi pogledal, kakšen je temnordeči kozmos. Pa ne da je z naravnih rastišč izginil skupaj s komunizmom? Ne, gre za čisto spodobno rastlino z latinskim imenom Cosmos atrosanguineus, ki vrh tega ob toplih večerih močno diši po meni ljubi temni čokoladi in jo zato imenujejo tudi čokoladni kozmos. To rastlino, podobno majhnim dalijam, naj bi botaniki prvič nabrali v bližini mehiškega mesta Zimapan, v naravi pa naj bi jo nazadnje videli leta 1902, zdaj uspeva le v vrtovih kot gojena rastlina. Poskusili so jo ponovno nasaditi na njena nekdanja mehiška naravna rastišča. A ni šlo. Gojene rastline namreč nimajo potrebne genske raznovrstnosti, vse so namnožene iz enega samega neplodnega klona (z delitvijo gomoljev jeseni ali s potaknjenci, ki spomladi odženejo iz teh gomoljev). Sicer pa so rastline mojstrice preživetja in prilagoditve, samo v tej knjigi jih je opisanih in fotografiranih okrog 2000 … Da bi le preživela tudi Mladinska knjiga, osrednja slovenska založba, ki ima od 10. aprila novega lastnika Srečka Mrvarja oziroma njegovo tržiško založbo Učila International!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 12. oktober 2022 / 08:21

Srečanje pljučnih in alergijskih bolnikov

V Čebelarskem centru v Lescah je minuli četrtek okrog petdeset bolnikov s pljučnimi in alergijskimi boleznimi zbralo kup nasvetov za kakovostnejše življenje.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 6. avgust 2012 / 07:00

Mogočni kolos

Prisank ali Prisojnik (2547 m) - Prisojnik oz. Prisank je skalni kolos na levi strani ceste, ko se vzpenjamo na prelaz Vršič. Prava zakladnica zahtevnih poti: Hanzova, Kopiščarjeva, Grebenska, Slovens...

GG Plus / ponedeljek, 6. avgust 2012 / 07:00

Temne sence demence

Pogovor z Nevo Železnik o njeni knjigi

Splošno / ponedeljek, 6. avgust 2012 / 07:00

Anketa: Letni dodatek za upokojence

Gorenjske upokojence smo povprašali, ali so dobili regres in koliko so ga dobili ter kaj si mislijo o državnem varčevanju pri rekreacijskih dodatkih upokojencev. Večina je dobila nižji regres, enoglas...

Zanimivosti / ponedeljek, 6. avgust 2012 / 07:00

Za jubilej novo gasilsko vozilo

Prostovoljno gasilsko društvo Nemški Rovt je minulo soboto praznovalo devetdesetletnico.

Kronika / ponedeljek, 6. avgust 2012 / 07:00

Vse več zlorab v elektronskem bančništvu

Nepridipravi z vdori v sisteme elektronskega bančništva izvajajo prikrita prenakazila finančnih sredstev s transakcijskega računa podjetja na druge račune in si tako denar prilastijo.