Rastline, prevedel Milan Lovka, MK, Ljubljana, 2014, 512 strani, 129,90 evra, www.emka.si

Rastline

»Ljudje se večinoma še premalo zavedamo znanstveno dokazanega dejstva, da je pretežni del živega sveta v celoti odvisen od rastlin in da predvsem te omogočajo obstoj biološke raznovrstnosti na našem planetu. Rastline so pomembne za ohranjanje celotne biosfere (vsega živega sveta) in z raznovrstnostjo zagotavljajo pestrost sesalcev, ptičev, dvoživk in drugih skupin živali, ki se vključujejo v ekološke procese in skupaj z drugimi organizmi omogočajo življenje tudi človeškemu rodu. Strokovnjaki s področja varstva narave že dalj časa priznavajo, da so botanični in drugi vrtovi postali varno zatočišče za rastlinske vrste, ki so v svojem naravnem okolju ogrožene in jim morda grozi celo izumrtje. Ginko in metasekvoja uspevata v naravi na zelo omejenih in ogroženih območjih, čilski modri žafran in temnordeči kozmos pa sta najbrž že izginila z naravnih rastišč. Preživetje in bodočnost takšnih rastlinskih vrst sta odvisna le še od gojenja v botaničnih vrtovih in priljubljenosti pri ljubiteljskih vrtnarjih. Toda med več milijoni ljudmi, ki po vsem svetu z velikim užitkom vrtnarijo, številni še vedno ne vedo, da lahko s svojim konjičkom pomembno prispevajo k ohranjanju ogroženih rastlinskih vrst.«

Citat je iz predgovora v monografijo Rastline, ta pa je izšla kot osmi zvezek v seriji Velika ilustrirana enciklopedija pri založbi MK. Ko sem gornje besede prebral, me je najprej zamikalo, da bi pogledal, kakšen je temnordeči kozmos. Pa ne da je z naravnih rastišč izginil skupaj s komunizmom? Ne, gre za čisto spodobno rastlino z latinskim imenom Cosmos atrosanguineus, ki vrh tega ob toplih večerih močno diši po meni ljubi temni čokoladi in jo zato imenujejo tudi čokoladni kozmos. To rastlino, podobno majhnim dalijam, naj bi botaniki prvič nabrali v bližini mehiškega mesta Zimapan, v naravi pa naj bi jo nazadnje videli leta 1902, zdaj uspeva le v vrtovih kot gojena rastlina. Poskusili so jo ponovno nasaditi na njena nekdanja mehiška naravna rastišča. A ni šlo. Gojene rastline namreč nimajo potrebne genske raznovrstnosti, vse so namnožene iz enega samega neplodnega klona (z delitvijo gomoljev jeseni ali s potaknjenci, ki spomladi odženejo iz teh gomoljev). Sicer pa so rastline mojstrice preživetja in prilagoditve, samo v tej knjigi jih je opisanih in fotografiranih okrog 2000 … Da bi le preživela tudi Mladinska knjiga, osrednja slovenska založba, ki ima od 10. aprila novega lastnika Srečka Mrvarja oziroma njegovo tržiško založbo Učila International!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 30. avgust 2022 / 15:32

Na Kamnitem mostu zaključna dela

Obnova najstarejšega kamnitega mostu v Sloveniji naj bi bila zaključena oktobra.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

V domu ostarelih

V petek smo učenci tretjega razreda z učiteljicama odšli v dom ostarelih v Škofjo Loko. Pripravili smo program s pesmimi. Pred odhodom smo v šoli imeli zadnjo vajo. Ko je bila ura 10.,...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Primorska ... ali (skoraj) vsa Evropa v enem kosu

Na začetku poti na Primorsko, še na vlaku na trasi bohinjske železnice, se podobe okolice skorajda niso spreminjale. Tudi ko sem na drugi strani tunela uradno zapustil Gorenjsko, sem bil...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

S teranovih gričev v zavetje pokopaliških sveč

Naključja in uživanje vsakega trenutka naredijo še tako običajen izlet za posebno doživetje. Prva "čarovnija" je bila že jesen, ki je na pragu zime ponujala skoraj spomladansko sonce. Nekega jutra sem...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Recepti za jedi Primorske in Krasa ob različnih priložnostih

Janez Štrukelj je eden najbolj priznanih kuharskih praktikov in strokovnjakov v Sloveniji. Za seboj ima enainštirideset let praktičnih izobraževanj na Srednji kuharski šoli v Mariboru...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Primorska vinorodna dežela

Ko gre pogovor o našem vinu - o ljudeh, vinogradnikih in vinarjih, naj bo strokoven ali ljubiteljski, in o razdelitvi Slovenije na pridelovalna območja, nikakor ne moremo brez Primorske in njenih štir...