Rastline, prevedel Milan Lovka, MK, Ljubljana, 2014, 512 strani, 129,90 evra, www.emka.si

Rastline

»Ljudje se večinoma še premalo zavedamo znanstveno dokazanega dejstva, da je pretežni del živega sveta v celoti odvisen od rastlin in da predvsem te omogočajo obstoj biološke raznovrstnosti na našem planetu. Rastline so pomembne za ohranjanje celotne biosfere (vsega živega sveta) in z raznovrstnostjo zagotavljajo pestrost sesalcev, ptičev, dvoživk in drugih skupin živali, ki se vključujejo v ekološke procese in skupaj z drugimi organizmi omogočajo življenje tudi človeškemu rodu. Strokovnjaki s področja varstva narave že dalj časa priznavajo, da so botanični in drugi vrtovi postali varno zatočišče za rastlinske vrste, ki so v svojem naravnem okolju ogrožene in jim morda grozi celo izumrtje. Ginko in metasekvoja uspevata v naravi na zelo omejenih in ogroženih območjih, čilski modri žafran in temnordeči kozmos pa sta najbrž že izginila z naravnih rastišč. Preživetje in bodočnost takšnih rastlinskih vrst sta odvisna le še od gojenja v botaničnih vrtovih in priljubljenosti pri ljubiteljskih vrtnarjih. Toda med več milijoni ljudmi, ki po vsem svetu z velikim užitkom vrtnarijo, številni še vedno ne vedo, da lahko s svojim konjičkom pomembno prispevajo k ohranjanju ogroženih rastlinskih vrst.«

Citat je iz predgovora v monografijo Rastline, ta pa je izšla kot osmi zvezek v seriji Velika ilustrirana enciklopedija pri založbi MK. Ko sem gornje besede prebral, me je najprej zamikalo, da bi pogledal, kakšen je temnordeči kozmos. Pa ne da je z naravnih rastišč izginil skupaj s komunizmom? Ne, gre za čisto spodobno rastlino z latinskim imenom Cosmos atrosanguineus, ki vrh tega ob toplih večerih močno diši po meni ljubi temni čokoladi in jo zato imenujejo tudi čokoladni kozmos. To rastlino, podobno majhnim dalijam, naj bi botaniki prvič nabrali v bližini mehiškega mesta Zimapan, v naravi pa naj bi jo nazadnje videli leta 1902, zdaj uspeva le v vrtovih kot gojena rastlina. Poskusili so jo ponovno nasaditi na njena nekdanja mehiška naravna rastišča. A ni šlo. Gojene rastline namreč nimajo potrebne genske raznovrstnosti, vse so namnožene iz enega samega neplodnega klona (z delitvijo gomoljev jeseni ali s potaknjenci, ki spomladi odženejo iz teh gomoljev). Sicer pa so rastline mojstrice preživetja in prilagoditve, samo v tej knjigi jih je opisanih in fotografiranih okrog 2000 … Da bi le preživela tudi Mladinska knjiga, osrednja slovenska založba, ki ima od 10. aprila novega lastnika Srečka Mrvarja oziroma njegovo tržiško založbo Učila International!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sobota, 23. februar 2019 / 19:36

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.)

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 28. april 2014 / 13:20

Novi nesreči v gozdu

Kranj – V torek sta se pri delu v gozdu poškodovali dve osebi. V Mavčičah je veja drevesa, ki je padlo, poškodovala 84-letnega domačina, v okolici Poljan nad Škofjo Loko pa je hlod med premikanjem...

Kultura / ponedeljek, 28. april 2014 / 13:19

Književnost manjšin in priseljencev

Ljubljana – Novost na nedavnem festivalu Slovenski dnevi knjige v organizaciji Društva slovenskih pisateljev je bil sklop Babilon, ki omogoča srečevanje različnih jezikov. Ob tem so se v zadnjih dn...

Šenčur / ponedeljek, 28. april 2014 / 13:17

Naročili bodo novo cenitev

RP Investicije, podjetje iz Skupine Ržišnik Perc, edinega še preostalega zemljišča za krožišče pred šenčursko poslovno cono ne proda zaradi prenizke ponujene cene.

Bohinj / ponedeljek, 28. april 2014 / 13:15

Zakon nepravičen za Bohinjce

Bohinjski župan Franc Kramar: predlog zakona o legalizaciji črnih gradenj iz Bohinjcev znova dela drugorazredne državljane.

Škofja Loka / ponedeljek, 28. april 2014 / 12:08

Srečno pot, novi režiser!

Na 266. obletnico smrti patra Romualda Marušiča, ki je leta 1721 napisal Škofjeloški pasijon, so predstavili režiserja prihodnje uprizoritve pasijona Milana Goloba. S foto monografijo Škofjeloški pasi...