Rastline

»Ljudje se večinoma še premalo zavedamo znanstveno dokazanega dejstva, da je pretežni del živega sveta v celoti odvisen od rastlin in da predvsem te omogočajo obstoj biološke raznovrstnosti na našem planetu. Rastline so pomembne za ohranjanje celotne biosfere (vsega živega sveta) in z raznovrstnostjo zagotavljajo pestrost sesalcev, ptičev, dvoživk in drugih skupin živali, ki se vključujejo v ekološke procese in skupaj z drugimi organizmi omogočajo življenje tudi človeškemu rodu. Strokovnjaki s področja varstva narave že dalj časa priznavajo, da so botanični in drugi vrtovi postali varno zatočišče za rastlinske vrste, ki so v svojem naravnem okolju ogrožene in jim morda grozi celo izumrtje. Ginko in metasekvoja uspevata v naravi na zelo omejenih in ogroženih območjih, čilski modri žafran in temnordeči kozmos pa sta najbrž že izginila z naravnih rastišč. Preživetje in bodočnost takšnih rastlinskih vrst sta odvisna le še od gojenja v botaničnih vrtovih in priljubljenosti pri ljubiteljskih vrtnarjih. Toda med več milijoni ljudmi, ki po vsem svetu z velikim užitkom vrtnarijo, številni še vedno ne vedo, da lahko s svojim konjičkom pomembno prispevajo k ohranjanju ogroženih rastlinskih vrst.«

Citat je iz predgovora v monografijo Rastline, ta pa je izšla kot osmi zvezek v seriji Velika ilustrirana enciklopedija pri založbi MK. Ko sem gornje besede prebral, me je najprej zamikalo, da bi pogledal, kakšen je temnordeči kozmos. Pa ne da je z naravnih rastišč izginil skupaj s komunizmom? Ne, gre za čisto spodobno rastlino z latinskim imenom Cosmos atrosanguineus, ki vrh tega ob toplih večerih močno diši po meni ljubi temni čokoladi in jo zato imenujejo tudi čokoladni kozmos. To rastlino, podobno majhnim dalijam, naj bi botaniki prvič nabrali v bližini mehiškega mesta Zimapan, v naravi pa naj bi jo nazadnje videli leta 1902, zdaj uspeva le v vrtovih kot gojena rastlina. Poskusili so jo ponovno nasaditi na njena nekdanja mehiška naravna rastišča. A ni šlo. Gojene rastline namreč nimajo potrebne genske raznovrstnosti, vse so namnožene iz enega samega neplodnega klona (z delitvijo gomoljev jeseni ali s potaknjenci, ki spomladi odženejo iz teh gomoljev). Sicer pa so rastline mojstrice preživetja in prilagoditve, samo v tej knjigi jih je opisanih in fotografiranih okrog 2000 … Da bi le preživela tudi Mladinska knjiga, osrednja slovenska založba, ki ima od 10. aprila novega lastnika Srečka Mrvarja oziroma njegovo tržiško založbo Učila International!