Ustvarjalnost Glasovih naročnikov

Avla Gorenjskega glasa je tudi letos pred velikonočnimi prazniki zaživela s pisano razstavo ročnih del, ki so jih na ogled postavile naše naročnice in naročniki. Razstava se končuje danes.

Prva in najbolj vestna ustvarjalka, ki je med ljubitelji ročnih del priznana izdelovalka, je svoj razstavni kotiček postavila Marija Šolar iz Zgornje Besnice. Marija je gospa številnih talentov, saj so ji starši v zibko poleg ročnih spretnosti položili še nadarjenost za slikanje in pisanje. Lani v drugi polovici leta je izdala četrto knjigo, ki jo je posvetila staršem ob stoti obletnici rojstva. Naslov knjige je Življenje in delo Janeza in Ivane Kozjek, v njej pa so zbrane zgodbe, dokumenti in fotografije, ki pričajo o njuni bogati življenjski poti. Toda Marija je kljub zahtevni pripravi knjige našla čas predvsem za vezenje in slikanje, naslikala je sliko po motivu Gasparija. Za zadnji vikend v aprilu s KUD-om Sejalec v obnovljeni stari mežnariji v Besnici pripravlja tradicionalno razstavo ročnih del, na katero vas lepo vabi.

Tudi Ivanka Leben prihaja iz Zgornje Besnice, je sestra Marije Šolar in tudi ona v sebi nosi talent za natančno delo z rokami. Čeprav Ivanka vsak dan varuje vnučka, med varstvom nekaj časa kvačka, saj ima malčka tudi med tem ves čas na očeh. K izdelovanju jo najbolj pritegnejo vabila na razne razstave, s tem dobi dodatno energijo in motivacijo za delo. Letos med njenimi izdelki dih jemlje zavesa, ki jo je naredila za razstavo v Velenju. Za izdelavo je porabila približno pol leta oz. petsto ur. Motiv deklice na gugalnici je našla na internetu, sama ga je povečala in prilagodila za vezenje, pri katerem je izvedla t. i. slikarski oz. narodni vbod. Rože so izvezene iz ene nitke, punčka iz dveh. Prt je izdelan v tehniki tenerife oz. paški čipki, vizitke je najprej naluknjala, poslikala in nazadnje obvezla. Pirhi so polsteni, gerbere pa, čeprav nakvačkane, se zdijo kot prave. Tudi Ivanka bo s svojim izborom del sodelovala na razstavi v Besnici.

Vsako leto se nam na razstavi pridružita Marija in Alfonz Kern z Zgornjega Brnika in njuni izdelki so vedno deležni veliko občudovanja. Obiskovalce navduši predvsem praktična košara s prtom in tehnika okraševanja sicer umetnih pirhov, ki jih Marija obleče v blago, del pa Alfonz izveze. Alfonz se z ročnimi deli ukvarja že več kot trideset let, zdaj pa se, tudi malce zavoljo enakopravnosti, z njimi ukvarja še Marija. Alfonz izdeluje gobeline in veze prte, s čemer se ukvarja izredno malo moških. Marija v revijah dobi idejo za motiv in nakvačka obrobno čipko, Alojz pa ga izveze. Posebej za našo razstavo sta pripravila gobelin zajčka, pirhe za dekoracijo in velikonočne vizitke. Sodelovala bosta tudi na skupinski velikonočni razstavi v Cerkljah.

Razstavljavke, ki jim vsako leto pripadata dve mizi, so članice Sekcije za ročna dela pri Društvu upokojencev Kranj. Tokrat se predstavljajo Vera Robas, Marja Kraljič, Hilda Zaletel, vodja sekcije, in Radojka Kutnjak. Sekcija za ročna dela obstaja že 25 let, udeleženke se menjajo, a moških ne premorejo. Srečujejo se vsak torek, gre bolj za druženje, vendar se kljub temu medsebojno učijo. Lani je vodja sekcije uvedla novost na srečanjih, pet minut telovadbe. Gospe se pretežno ukvarjajo s pletenjem, kvačkanjem in vezenjem, Marja je poskrbela za popestritev s prepogibanjem papirja, origamijem ter tehniko »quilling paper«, pri kateri se ozki trakovi iz papirja zvijejo v rolico, več rolic, zlepljenih skupaj, pa tvori izdelek. Na razstavo je prinesla pirh, izdelan v tej tehniki, ki se zdi, kot bi bil narejen iz čipke. S papirnimi tehnikami se je seznanila kot učiteljica v podaljšanem bivanju, ko je s tem zaposlila učence. Vera se je skupini pridružila brez predznanja, a se je vsega naučila tam.

Metka Bolka in njena 24-letna hči Tina Bolka iz Kranja se predstavljata z inovativnimi pirhi, ki so s svojimi malimi pletenimi kapicami poželi veliko pohval. Tina je idejo »snela« z interneta in jo pokazala mami, ki ji je bila takoj všeč. Začela je plesti kapice, in ko je naštudirala pravo velikost za jajce, jih je morala narediti zelo veliko v čim bolj pisanih barvah, saj taki pirhi niso na ogled samo pri nas, pač pa tudi na razstavi v Jalnovi hiši na Rodinah. Tina jim je vdahnila življenje z različnimi izrazi na obrazu. Metka se je ročnih spretnosti začela učiti pri ustanoviteljici Gelik v drugem razredu. Kvačko z lesenim ročajem, ki jo je dobila od svoje mame in je zato starejša od nje, uporablja še sedaj in pravi, da vse dela z njo, saj je je najbolj navajena. Metka je že dobro leto aktivna članica preddvorske skupine za ročna dela Gelike, in čeprav zaradi službe časa nima na pretek, si ga enkrat tedensko že vzame.

Na pobudo Ivanke Leben se je razstave udeležila tudi vodja skupine Gelike Tončka Kociper iz Preddvora. Na ogled je prinesla pobarvana prepeličja jajčka, čebelice Maje, metuljčke in piščančke. Največ se ukvarja z vezenjem in pletenjem, veliko obiskuje razstave ročnih del in zaznala je, da se na vsaki kažejo območne razlike med tehnikami – posamezni kraji imajo svoje značilnosti. Letos so Gelike praznovale 20-letnico delovanja in med petnajstimi aktivnimi članicami so se razveselili nove moči: Metke Bolka.

Na isti razstavni prostor je svoj skrbno izdelan pirh prinesla tudi Marija Lipej iz Stražišča. Leseno jajce je oblekla v perlice, ga obkvačkala in zavezala s satenasto rumeno pentljo. Ročna dela jo spremljajo deset let, največ kleklja prtičke, všitke za zavese, nekaj nakvačka, je pa članica Ivanjščic iz Stražišča.

Za pravo popestritev pa je poskrbel petletni, skoraj šestletni (rojstni dan praznuje na prvi poletni dan) Maks Pivk iz Škofje Loke. Jeseni bo začel obiskovati prvi razred, trenutno pa se prav dobro počuti v vrtcu Čebelica, natančneje v skupini Žogice. Pobuda za sodelovanje na razstavi je bila mamina: na barvaste slamice sta zataknila iz pisanega papirja izrezane rožice in jih postavila na podstavek, narejen iz škatle za jajca. Zajčke je izrezal po predlogi in v njihovo naročje postavil plastičen pirh. Maks se je zelo potrudil in iz hama perlic oblikoval zajčka, piščančka, napis velika noč in košaro, polno pirhov, pri kateri mu je malo pomagala mamica, prav tako kot pri likanju hama perlic. Maksov najljubši šport je nogomet, ki ga na domačem dvorišču igra s prijatelji sosedi.