Dr. Anica Mikuš Kos: »Revnih otrok je vse več, celo več kot otrok s posebnimi potrebami, ki jim šole namenjajo veliko pozornosti. Mar ne bi morali začeti namenjati več pozornosti tudi revnim otrokom?« / Foto: Primož Pičulin

O revščini med otroki

»To so otroci, ki so normalno oblečeni, ki imajo mobilnike. Težko rečeš, da je telefon ali obleka indikator revščine ali nerevščine. Na koncu koncev greš lahko k Rdečemu križu ali Karitasu in si izbereš lepe obleke in se lepo oblečeš,« je poudarila dr. Anica Mikuš Kos v predavanju o revščini v slovenskih šolah.

»Imamo tri lutke: stekleno, plastično, jekleno. Če vsako udariš z isto palico z enako močjo, bodo rezultati povsem različni. Steklena se bo zdrobila, plastična bo počila in jo je mogoče zlepiti nazaj, jeklena pa bo samo zajokala, ker jo je zabolelo, a bo ostala cela, nepoškodovana. Tako je tudi pri otrocih ... A skupina tistih, ki niso jekleni, je velika ...«

Bled – V petek je v organizaciji založbe Didakta na Bledu potekalo že 25. Srečanje ravnateljic in ravnateljev z naslovom Osnovna šola na Slovenskem. Strokovnjaki z različnih področij, med njimi dr. Jože Ramovš, dr. Kristijan Musek, dr. Jože Bajzek, dr. Bogdan Polajner in drugi, so odpirali različne zanimive teme in svoje poglede na izzive, s katerimi se srečujejo v šolah danes. Izognili se niso niti naraščajoči problematiki v slovenskih šolah – revščini. Na posebej pretanjen način je o tej tematiki spregovorila dr. Anica Mikuš Kos, specialistka otroške psihiatrije, predsednica Slovenske filantropije, ki pri starosti 79 let še vedno dejavno pomaga otrokom na območjih, kjer divjajo vojne. Kot je dejala, je Slovenijo danes zajela nove vrste revščina, ki je drugačna od revščine iz časov njene mladosti. To je sodobna revščina, svet novo nastalih revežev, ki so reveži postali zato, ker so izgubili delo. »Živimo v 21. stoletju in otroci ne umirajo od lakote. Živimo v neoliberalizmu, v svetu vrednot, kot so 'imeti, posedovati, biti uspešen'. Včasih je biti revež pomenilo biti usmiljenja vreden. Danes pa konotacija revež pogosto pomeni biti nesposoben, biti 'luzer' ...« Po besedah Mikuš-Kosove so v naši »postsocialistični revščini« revni običajni ljudje, ki »samo« nimajo denarja za plačilo položnic. »To so otroci, ki so normalno oblečeni, ki imajo mobitele. Težko rečeš, da je telefon ali obleka indikator revščine ali nerevščine. Na koncu koncev greš lahko k Rdečemu križu ali Karitasu in si izbereš lepe obleke in se lepo oblečeš,« je poudarila in se vprašala, ali je beseda revščina sploh pravi izraz za ta stanja: mar ne bi raje uporabljali besede prikrajšanost? Revščina ima, tako predavateljica, različne učinke na delovanje otroka v šoli. Slabši šolski uspeh, manjša motivacija za učenje, več vedenjskih problemov, več depresivnosti, več osipa v srednji šoli, več neopravičenih izostankov, več izostankov nasploh, izključenost iz prostočasnih dejavnosti, iz skupine vrstnikov – vse to so učinki revščine, ki se odražajo na otrocih.

Katere podporne dejavnike lahko aktivira šola, da bi pomagala revnim otrokom? In še prej: je šola to sploh dolžna narediti? Dr. Anica Mikuš Kos meni, da vendarle je. »Revni otroci imajo več obremenitev, doživljajo več stresa, več slabih izkušenj, v stiskah imajo manj podpore. Problem revščine je tudi v tem, da prizadene samopodobo,« je poudarila. Pa imamo razvito strategijo, kako pomagati revnim otrokom, na način, ki ne bo povečeval razlik med njimi in drugimi, se je vprašala predavateljica. O oblikovanju teh strategij bi v šolah morali več razmišljati, obstajajo pa različni načini pomoči. »Materialna pomoč (kjer veliko šol že veliko in dobro pomaga), etos šole, etos razreda, individualna podpora otroku, sodelovanje s starši. Pomembno je, da učitelj podpre starše, da prepozna njihovo stisko, razloge, zakaj ne funkcionirajo dobro kot starši. Da učitelj uporablja jezik, ki je ustrezen, da prepozna situacijo. Pomembno je tudi vključevanje otrok v različne prostočasne dejavnosti, v posebne programe za zmanjševanje deficitov, pomembna pa je tudi vloga prostovoljcev, nevladnih organizacij,« je dejala dr. Anica Mikuš Kos. In še nekaj: da učitelji že tako zaznamovanih otrok, ki imajo slabo samopodobo in pesimističen pogled v prihodnost, ne demoralizirajo še s slabimi ocenami ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / torek, 17. november 2015 / 07:00

Slovenska podjetja mladim odpirajo vrata

Kranj – Slovenska podjetja bodo 26. novembra že drugo leto zapored odprla svoja vrata devetošolcem, njihovim staršem in učiteljem. Glavni namen akcije je približati manj znane poklice mladini in st...

Objavljeno na isti dan


Bled / torek, 17. julij 2007 / 07:00

Po festivalu še blejski dnevi

Z atraktivnim zaključnim koncertom My Gipsy Soul se je zaključil letošnji 12. Festival Bled, te dni pa se začenjajo tradicionalni blejski dnevi, katerih vrhunec bo sobotna blejska noč.

Zanimivosti / torek, 17. julij 2007 / 07:00

Barve za športne objekte

Kranj - Domžalska družba Helios in Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez tudi letos nadaljujeta skupno akcijo za obnovo športnih objektov. Več kot šest tisoč evrov...

Škofja Loka / torek, 17. julij 2007 / 07:00

Na Grencu štirje investitorji

Škofja Loka - S sprejetjem predloga odloka o občinskem lokacijskem načrtu za del območja Grenc na škofjeloškem občinskem svetu se je končala dolga nadaljevanka. Končno je lokacij...

Železniki / torek, 17. julij 2007 / 07:00

Svetnike zanima, kdo bo prevzel odgovornost

Železniki - Nocoj bo v Železnikih izredna seja občinskega sveta, ki jo je zaradi problematike v Javnem zavodu Ratitovec in zapletov pri imenovanju nove direktorice le-tega zahteval...

Škofja Loka / torek, 17. julij 2007 / 07:00

V Škofji Loki za osem pokrajin

Škofja Loka - Občinski svet Škofja Loka je prejšnji teden obravnaval predlog območij pokrajin v Sloveniji, ki je do konca julija v javni razpravi. Svetniki so se večinoma strinja...