Dr. Anica Mikuš Kos: »Revnih otrok je vse več, celo več kot otrok s posebnimi potrebami, ki jim šole namenjajo veliko pozornosti. Mar ne bi morali začeti namenjati več pozornosti tudi revnim otrokom?« / Foto: Primož Pičulin

O revščini med otroki

»To so otroci, ki so normalno oblečeni, ki imajo mobilnike. Težko rečeš, da je telefon ali obleka indikator revščine ali nerevščine. Na koncu koncev greš lahko k Rdečemu križu ali Karitasu in si izbereš lepe obleke in se lepo oblečeš,« je poudarila dr. Anica Mikuš Kos v predavanju o revščini v slovenskih šolah.

»Imamo tri lutke: stekleno, plastično, jekleno. Če vsako udariš z isto palico z enako močjo, bodo rezultati povsem različni. Steklena se bo zdrobila, plastična bo počila in jo je mogoče zlepiti nazaj, jeklena pa bo samo zajokala, ker jo je zabolelo, a bo ostala cela, nepoškodovana. Tako je tudi pri otrocih ... A skupina tistih, ki niso jekleni, je velika ...«

Bled – V petek je v organizaciji založbe Didakta na Bledu potekalo že 25. Srečanje ravnateljic in ravnateljev z naslovom Osnovna šola na Slovenskem. Strokovnjaki z različnih področij, med njimi dr. Jože Ramovš, dr. Kristijan Musek, dr. Jože Bajzek, dr. Bogdan Polajner in drugi, so odpirali različne zanimive teme in svoje poglede na izzive, s katerimi se srečujejo v šolah danes. Izognili se niso niti naraščajoči problematiki v slovenskih šolah – revščini. Na posebej pretanjen način je o tej tematiki spregovorila dr. Anica Mikuš Kos, specialistka otroške psihiatrije, predsednica Slovenske filantropije, ki pri starosti 79 let še vedno dejavno pomaga otrokom na območjih, kjer divjajo vojne. Kot je dejala, je Slovenijo danes zajela nove vrste revščina, ki je drugačna od revščine iz časov njene mladosti. To je sodobna revščina, svet novo nastalih revežev, ki so reveži postali zato, ker so izgubili delo. »Živimo v 21. stoletju in otroci ne umirajo od lakote. Živimo v neoliberalizmu, v svetu vrednot, kot so 'imeti, posedovati, biti uspešen'. Včasih je biti revež pomenilo biti usmiljenja vreden. Danes pa konotacija revež pogosto pomeni biti nesposoben, biti 'luzer' ...« Po besedah Mikuš-Kosove so v naši »postsocialistični revščini« revni običajni ljudje, ki »samo« nimajo denarja za plačilo položnic. »To so otroci, ki so normalno oblečeni, ki imajo mobitele. Težko rečeš, da je telefon ali obleka indikator revščine ali nerevščine. Na koncu koncev greš lahko k Rdečemu križu ali Karitasu in si izbereš lepe obleke in se lepo oblečeš,« je poudarila in se vprašala, ali je beseda revščina sploh pravi izraz za ta stanja: mar ne bi raje uporabljali besede prikrajšanost? Revščina ima, tako predavateljica, različne učinke na delovanje otroka v šoli. Slabši šolski uspeh, manjša motivacija za učenje, več vedenjskih problemov, več depresivnosti, več osipa v srednji šoli, več neopravičenih izostankov, več izostankov nasploh, izključenost iz prostočasnih dejavnosti, iz skupine vrstnikov – vse to so učinki revščine, ki se odražajo na otrocih.

Katere podporne dejavnike lahko aktivira šola, da bi pomagala revnim otrokom? In še prej: je šola to sploh dolžna narediti? Dr. Anica Mikuš Kos meni, da vendarle je. »Revni otroci imajo več obremenitev, doživljajo več stresa, več slabih izkušenj, v stiskah imajo manj podpore. Problem revščine je tudi v tem, da prizadene samopodobo,« je poudarila. Pa imamo razvito strategijo, kako pomagati revnim otrokom, na način, ki ne bo povečeval razlik med njimi in drugimi, se je vprašala predavateljica. O oblikovanju teh strategij bi v šolah morali več razmišljati, obstajajo pa različni načini pomoči. »Materialna pomoč (kjer veliko šol že veliko in dobro pomaga), etos šole, etos razreda, individualna podpora otroku, sodelovanje s starši. Pomembno je, da učitelj podpre starše, da prepozna njihovo stisko, razloge, zakaj ne funkcionirajo dobro kot starši. Da učitelj uporablja jezik, ki je ustrezen, da prepozna situacijo. Pomembno je tudi vključevanje otrok v različne prostočasne dejavnosti, v posebne programe za zmanjševanje deficitov, pomembna pa je tudi vloga prostovoljcev, nevladnih organizacij,« je dejala dr. Anica Mikuš Kos. In še nekaj: da učitelji že tako zaznamovanih otrok, ki imajo slabo samopodobo in pesimističen pogled v prihodnost, ne demoralizirajo še s slabimi ocenami ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 28. avgust 2018 / 13:30

Vabimo k obilni udeležbi

V Galeriji Muzeja Železniki so v petek odprli razstavo plakatov, ki so v Železnikih in okolici vabili na prireditve v času med prvo in drugo svetovno vojno. Naslov razstave Med dvema ognjema torej ni...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 7. julij 2011 / 07:00

Vrtec naj zgradijo čim prej

Leščani si poleg tega predvsem želijo nove poslovne prostore in nova delovna mesta.

Zanimivosti / četrtek, 7. julij 2011 / 07:00

Anketa: Prvi so hribi, potem pa žena

V soboto je bil tradicionalni Dan gorenjskih planincev na Zelenici. Obisk je bil pričakovano dober, nekaj planink in planincev smo vprašali, zakaj so se udeležili srečanja in kaj jim pomenijo hribi .....

Gospodarstvo / četrtek, 7. julij 2011 / 07:00

Abanka prodala delež v Heliosu

Ljubljana - Abanka je na javni dražbi prodala 3,36 odstotka delnic družbe Helios. Kdo je bil kupec in koliko je plačal za njen delež v domžalski družbi, v banki niso želeli razkr...

Zanimivosti / četrtek, 7. julij 2011 / 07:00

Petrov sm´n oživil Preddvor

Preddvor - V nedeljo so v Preddvoru vzdolž glavne ulice postavili stojnice, ves dan pa so se vrstile živahne dejavnosti. Tamkajšnje turistično društvo je drugič zapored pripravil...

Zanimivosti / četrtek, 7. julij 2011 / 07:00

Gedore, rinke in šraufencigarji

"Za dobrega avtomehanika ni dovolj, da se samo vpiše v avtomehaniško šolo. To ti mora biti položeno v zibko," pravi avtomehanik Boštjan Podboršek.