1. svetovna vojna

Pred sto leti se je začela prva svetovna vojna. »Skoraj stoletje pozneje zgodovinarji še vedno razpravljajo, zakaj so sile antante zmagale, centralne sile – Nemčija, Avstro-Ogrska in Turčija – pa so bile proti koncu leta 1918 prisiljene prositi za premirje. Odgovor je v veliki meri povezan z viri: zavezniške sile so nadzorovale morja in sovražniku onemogočale trgovino; britanski in francoski imperij ter ZDA so lahko prebivalstvo in tovarne oskrbovali z živili in surovinami. Nemčija je morala improvizirati in izumljati, da je lahko nadaljevala vojno, in pomanjkanje je kmalu spodkopalo vojno prizadevanje na domačih tleh vseh pripadnic centralnih sil. Vojna je spremenila svetovni zemljevid. Leta 1919 so štirje veliki predvojni imperiji – nemški, ruski, avstro-ogrski in osmanski – propadli, Velika Britanija in Francija pa sta se v svojih ubadali z negotovo prihodnostjo, saj je svetovna kriza prebudila nacionalizem. Mir je bil dobrodošel, a je bil njegov obstanek negotov. Na dan premirja 11. novembra 1918 je Churchill, ki je bil tedaj minister za oborožitev, skozi okno svoje pisarne v Whitehallu opazoval, kako so ljudje drli na ulice v 'zmagovitem kaosu'. Toda svojo pripoved o vojni je sklenil v mračnejšem tonu: 'Je to konec? Ali pa bo le poglavje v kruti in nesmiselni zgodbi?' Žal se je izkazalo, da je šlo le za uvod v opustošenja, ki so se zgodila rod pozneje.«

Navedeni stavki so iz predgovora, ki ga je v »veliki ilustrirani vodnik« o prvi svetovni vojni napisal prof. Richard Overy. Odgovor na vprašanje, zakaj so države antante zmagale, centralne sile pa bile poražene, je po njegovem v dostopnosti virov. V šoli so nas učili, da je bil to tudi vzrok za vojno: nove in vse močnejše države, kakršni sta bili Nemčija in Italija, niso imele kolonij, saj so nastale šele v drugi polovici 19. stoletja, ko so bile najboljše kolonije, najbogatejše z viri, že razdeljene. Težnja k novim virom oziroma odrezanost od njih je bila torej glavni vzrok za začetek in konec te velike vojne, mir po njej pa le začasen, saj si je poražena Nemčija skupaj z Japonsko in nenasitno Italijo ves čas po njej prizadevala za revanš in ponovno osvajanje dežel z viri … Letos in v naslednjih letih vse do 2018 bo še veliko govora o prvi svetovni in drugi največji vojni vseh časov. Ta knjiga je zato dobrodošel vodnik za razumevanje te vojne in njenih odmevov v našem času. Druga svetovna vojna je prvo zasenčila, zdaj si jo lahko ogledamo v novi luči.