Žled je vplival na prodajo gozdarske mehanizacije
Po februarskem žledolomu je močno poraslo povpraševanje po prodaji gozdarske mehanizacije in zaščitne opreme za delo v gozdu.
Šenčur – »Povprečen slovenski kmet, tako živinorejec kot poljedelec, lahko dobi v Kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj vse kmetijske stroje, ki jih potrebuje pri delu. Še posebej smo se osredotočili na stroje treh tujih znamk – John Deere (traktorji, čelni nakladalci, balirke, koruzni in žitni kombajni), Kuhn (stroji za obdelavo tal in senena linija) in Reisch (traktorske prikolice), prodajamo pa tudi stroje slovenskih izdelovalcev,« je dejal Jurij Gerbic, vodja prodaje kmetijske mehanizacije v zadrugi Sloga, ki ima poleg kmetijsko tehničnega centra v Šenčurju še poslovalnice s kmetijsko mehanizacijo v Novem mestu, Beltincih, Šmarju pri Jelšah in Lovrencu na Dravskem polju.
Kako kriza vpliva na prodajo mehanizacije?
»V časih, ki so bili za kmetijstvo najboljši, se je v Sloveniji prodalo okrog 2500 novih traktorjev na leto, po občutnem padcu v letu 2009 se je trg stabiliziral, tako da odtlej letna prodaja znaša okoli 1500 traktorjev. Delež Sloge pri prodaji traktorjev se je v zadnjih osmih letih podvojil in se zvišal s 7,8 na 15 odstotkov.«
Koliko na prodajo vplivajo državni razpisi za naložbe?
»Kmetje težko čakajo na takšne razpise, vendar jih je vse manj in tudi pogoji za pridobitev subvencije so vse ostrejši. Trenutno so aktualni razpisi za mlade prevzemnike kmetije, a teh ni prav veliko. Vsi, tako prodajalci kmetijske mehanizacije kot kmetje, tudi težko čakamo na odločitev, kaj bo z razpisi v naslednjem sedemletnem obdobju kmetijske politike Evropske unije oz. v novi finančni perspektivi.«
Ali kmetje kupujejo mehanizacijo z lastnim ali s sposojenim denarjem?
»Lani so devetdeset odstotkov traktorjev financirali z lastnim denarjem oz. so si sami uredili financiranje, nekateri se odločajo tudi za nakup preko lizingodajalca. Da so pri nakupu zelo previdni, kaže podatek, da v Slogi v zadnjih desetih letih le en kupec ni zmogel plačevati lizinških obveznosti in smo traktor vzeli nazaj.«
Tudi ponudba traktorjev na trgu je vse večja ...
»Na trgu je vse več nizkocenovnih traktorjev – tudi s Kitajske in iz Indije, za kakršne se odločajo predvsem manjše kmetije. Večje, profesionalne kmetije še vedno dajejo prednost kvalitetnim, tehnično bolj popolnim, a tudi dražjim strojem. Kupci so tudi vedno bolj obveščeni o razmerah na trgu in se pred odločitvijo za nakup pozanimajo za pogoje pri konkurenci. V Slogi se trudimo, da sta pri prodaji zadovoljna oba – kupec in prodajalec.«
Se kmetje odločijo za nakup mehanizacije šele po tem, ko je že stara in močno izrabljena?
»Tu ni pravila. Nekateri dolgo čakajo na zamenjavo starega stroja z novim, spet drugi se odločijo za nakup zato, ker so dobili cenovno ugodno ponudbo.«
Se bo zaradi upadanja števila kmetij zmanjšala tudi prodaja mehanizacije?
»V tem ne vidim problemov. V Sloveniji je okrog šestdeset tisoč kmetij, od tega je vsaj 15 tisoč takšnih, ki imajo proizvodnjo in potrebujejo stroje. Če vsaka od teh kmetij na deset let zamenja traktor, je to 1500 traktorjev na leto, kar je količina, ki se v Sloveniji proda zadnja leta.«
Je žledolom vplival na prodajo gozdarske mehanizacije?
»Zlasti februarja je močno poraslo povpraševanje po motornih žagah, vitlih, cepilcih, zaščitni opremi, pri tem nas je še zlasti presenetilo povpraševanje po zaščitni opremi – čeladah in protivreznih hlačah.«