Odsev velikega poka

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 29. marec 2014 / 10:38

Si morete misliti, da so znanstveniki s pomočjo teleskopa BICEP2, ki stoji na Južnem tečaju, zaznali svetlobo, ki je nastala ob velikem poku, torej pred 13,8 milijardami let? Kaj je vse drugo spričo tega epohalnega odkritja!

Zaznali svetlobo velikega poka

Vesolje naj bi se začelo kot veliki pok, ta pa se je zgodil pred 13,8 milijarde let. To so teoretično do­gnali že pred časom, zdaj pa so to dejstvo tudi empirično zaznali in potrdili. Ekipa teleskopa BICEP2, ki stoji na južnem polu, je zaznala svetlobo, ki naj bi nastala že ob velikem poku. Ta je bil dolgo le teorija; po njej se je vse obstoječe začelo v miniaturni točki, manjši od atoma. Prvi dokaz te teorije je priskrbel evropski vesoljski teleskop Planck, ki je po dolgih meritvah v vesolju izmeril »vseprisoten, a šibek sij«. Ta pa je ostal od velikega poka. Z drugimi besedami: ta velika eksplozija še danes osvetljuje celotno vesolje in ga ohranja ogretega za 2,7 stopinje Celzija nad absolutno ničlo. Zdaj pa se je izkazalo, da to ni bila svetloba, ki bi nastala že v prvih trenutkih, takoj po velikem poku. Planck je zaznal kozmično mikrovalovno prasevanje, nastalo »šele« 380.000 let po velikem poku, ko se je ogromna in izjemno vroča »juha osnovnih delcev« ravno dovolj ohladila, da so se lahko ti začeli povezovati v atome in naprej vse do galaksij. BICEP2 pa je po­snel samo spočetje vesolja. Ta po­snetek nam pripoveduje o dogajanju »deset na minus petintrideset« sekunde po začetku časa. Takrat se je začela »velika inflacija«, ko se je vesolje »iz neskončno strnjene točke s skoraj ničto prostornino« začelo širiti. In to ne kot balon, ki ga polagoma in enakomerno napihujemo, ampak kot pok, izjemno hitro, izjemno pospešeno. V nekaj milijardinkah sekunde se je njegova prostornina povečala za »10 bilijon bilijon bilijon-krat« in se širila precej hitreje od svetlobe same. Po tistem silnem dogajanju so ostali gravitacijski valovi, ki še danes pričajo o njem. »To so valovi, ki niso zanihali še niti dvakrat, odkar se je vesolje začelo. Drugi eksperimenti jih ne morejo za­znavati. Ti valovi so velikosti vesolja in povedo, kaj se z vesoljem dogaja na največjih skalah. Dlje se sploh ne da pogledati.« Tako te reči razloži Anže Slosar, mladi slovenski astrofizik, ki dela v ZDA. »Ti gravitacijski valovi dejansko primejo kose prostora in jih malo premaknejo. Zgenerirani so bili v zelo zgodnjem vesolju in so potem zelo počasi zamirali, a so bili še vedno dovolj veliki, da so kose vesolja malo premaknili. In s tem so palčke na prasevanju malo obrnili.« Te valove je za­znal teleskop na Antarktiki, v kratkem pa je pričakovati še nove razlage tega fenomena in morda spet veliki korak naprej v odgovorih na večna vprašanja o tem, kdaj, kje in kako je nastal ta svet. (Vir: MMC RTV SLO)

Kolonizacija Ukrajine

Iz začetkov vesolja sestopimo tudi to pot v Ukrajino, ki je sicer velika, v primerjavi z vesoljem miniaturna, a v naših dneh kljub vsemu osrednje krizno žarišče tega sveta. O teh rečeh smo že pisali, to pot dodajmo samo še eno od razlag ukrajinskega dogajanja. Če poslušamo glavne politike Zahoda, jim gre za obrambo ukrajinske celovitosti in samostojnosti, pa za demokracijo, svobodni trg in druge take reči. Za kaj jim gre v resnici, pa razkriva odgovor Mednarodnega monetarnega sklada na prošnjo ukrajinske vlade za finančno pomoč. Ta bi bila mogoča, so odgovorili v IMF, a le pod pogojem, da ukrajinska država hkrati pospeši privatizacijo gospodarstva. Beri: omogočiti mora zahodnim korporacijam, da pod ceno pokupijo vse tisto, kar je v Ukrajini še kaj vredno. To je scenarij, ki ga je popisala Naomi Klein v Doktrini šoka in je bil odigran že v mnogih državah. Zahod torej želi narediti iz Ukrajine svojo »svobodno« kolonijo. Ukrajinski desničarji, ki so zdaj na oblasti v Kijevu, bodo zahodnemu kapitalu to tudi omogočili; so »kolaboranti« kapitala, ki računajo, da bodo v tem velikem ropu dobili tudi svoj delež. Te račune jima lahko prekriža le Rusija, ki hoče Ukrajino ali vsaj njen vzhodni in južni del zase. Tej za zdaj še veliki, a ne­srečni državi se torej ne obeta nič dobrega.

175 let izraza OK

Okej? Okej. Angleški izraz odobravanja »okay«, na kratko »OK«, je v rabi že 175 let, od prvega natisa v bostonskem časopisu Morning Post, 23. marca 1839. Profesor Allan Metcalf iz Illinoisa je o njem napisal knjigo in trdi, da gre za »najprepoznavnejšo ameriško besedo«. Že prej so jo pogosto izgovarjali ali zapisovali, v času elektronske pošte in družbenih omrežij, ko je treba itak vse povedati čim bolj na kratko, pa se uporablja še bolj, tudi v drugih jezikih, OK razumejo povsod po svetu. O izvoru tega izraza za naše medsebojno razumevanje ni enotne razlage.