Najprej pripravite zemljo
»Zelo dober dodatek k izboljševanju tal je humus deževnikov,« svetuje Tomaž Čufer.
»Mi uporabljamo neoporečne materiale. Konjski gnoj je iz dveh okoliških konjušnic, lubje z bohinjske žage GG Bled, zeleno biomaso pa iz občin Bled, Radovljica in Škofja Loka,« je povedal Tomaž Čufer.
Zemljo na vrtu vrtičkarji izboljšujejo tudi s hlevskim gnojem, pomembno je, da je hlevski gnoj uležan, je povedal Tomaž Čufer, direktor Humko Bled. Doma zemlje običajno obdelujemo z lopatanjem, razen če se ne ukvarjamo s sonaravnim gojenjem, ko zemljo samo površinsko obdelamo. »Najpomembnejša vloga uporabe komposta je v bogatenju zemljišča z materialom, ki predstavlja hrano živim organizmom zemljišča in poveča njegovo kakovost. Komposti na trgu so mešani s šoto, kakovostni se dobijo v vrtnarijah, kjer vam bodo tudi najbolje svetovali. Izboljševalci tal so organska biološka gnojila, lesna vlakna, bio oglje, kameninske moke, vulkanski peski, žgana diatomejska glina in podobni organski ali anorganski materiali. Zelo dober dodatek je humus deževnikov, ki je spet aktualen in je najboljše organsko gnojilo; težko ga je predozirati, je visoko aktiven, vsebuje veliko huminskih in fulvinskih kislin,« je pojasnil Čufer.
Spet je aktualno biološko gnojenje vrtov. »Razni izvori gnojil so, na primer peletiran kokošji gnoj ali kompostirani ostanki živilske predelovalne industrije – od kostne moke, krvne moke in drugih ostankov pa izvlečki in preparati raznih rastlin, izvlečki alg in mineralna gnojila (zrnata, kristalizirana, tekoča). Najbolje se je držati organskih gnojil, ker je njihov izvor dokaj naraven, teže jih je predozirati in imajo biološko komponentno: mikroorganizme in encime. Pri varstvu rastlin se vrtičkarji zatekajo k naravnim preparatom, izvlečkom naravnih odvračal, prevretkom in homeopatskim pripravkom. V Ameriki so zdaj najbolj rastoča panoga bio pesticidi.«
Zemlja in gnojila za balkonsko cvetje
»Izvor zelo poceni zemlje za sajenje balkonskega cvetja in zelenjave v koritih je iz komunalnih kompostov, včasih tudi kanalizacijskih muljev, ki jih proizvajalci kompostirajo skupaj z lesno biomaso. Ti komposti so neoporečni samo do določene mere. Pri vsebnosti težkih kovin, kot so cink, krom in mangan, je neoporečnost vprašljiva, ker ni popolnega nadzora nad tem. Čisti komposti morajo namreč imeti analizo, takoj ko proizvajalec zemlji doda delež šote, analiza ni več obvezna. Velike kompostarne po Nemčiji, proizvajalke substrata, odvečnega komposta nimajo kam dati in ga prodajo za sajenje okrasnih grmovnic, urejanje trave in sajenje cvetja kot kompost druge kategorije.« Največ pove cena. Kakovostna zemlja za sajenje balkonskega cvetja in zelenjave v koritih v embalaži 45 litrov stane od pet do šest evrov.
»Dober za balkonsko cvetje je substrat z vsebnostjo šote in mineralov. Mi v substratih uporabljamo osemnajst komponent, večina zemlje ima belo šoto, črno šoto, kompost, gnoj in glino,« je povedal sogovornik in dodal, da pa sami balkonsko zemljo lahko obogatite s tem, da ji dodate tretjino krtinovke: »Krtinovko daste v pečico za eno uro na 120 stopinj Celzija, da jo razkužite.«
Strokovnjak še svetuje: »Dobro se je izogibati vrstam zemlje, ki so narejene samo na lesni osnovi, ker same porabijo več dušika, kot ste ga dodali. Tudi zemlja samo na bazi čistih belih ali drugih šot je preveč rahla, prazna in nestabilna, ker se v njej hitro spreminjajo deleži hranil. Tudi zemlja na bazi madžarske črne šote je slabše kakovosti, ker šota ni bila premrznjena.« Gnojila za rože so najboljša kristalizirana, se raztopijo v vodi, ali že tekoča pripravljena gnojila.