
Skoki privlačni, a poleti so vendarle zakon
Letošnje jubilejne tekme v smučarskih skokih v Planici je zaznamoval manjši obisk, kot so ga bili prireditelji vajeni v zadnjih letih. Nekaj je k osipu gledalcev zagotovo pripomoglo tudi slabo vreme v soboto in nedeljo, precej pa tudi dejstvo, da so se najboljši smučarski skakalci in skakalke letos merili na 140-metrski skakalnici, ne na letalnici.
Najboljši v Planici:
Petek, moški individualno
1. Severin Freund (Nem) 289,1 (137,5/137,5 m)
2. Anders Bardal (Nor) 288,8 (136,5/134,5)
3. Peter Prevc (Slo) 287,3 (129,0/134,5)
Sobota, ženske individualno
1. Sara Takanaši (Jap) 271,6 (135,0; 132,5)
2. Juki Ito (Jap) 244,9 (128,5; 125,0)
3. Julia Clair (Fra) 239,3 (131,5; 124,0)
Sobota, moški ekipno
1. Avstrija 1045,6
2. Poljska 1007,6
3. Norveška 1007,3
Nedelja, moški individualno
1. Peter Prevc (Slo) 283,7 (136,0/142,0)
2. Severin Freund (Nem) 280,8 (136,0/141,0)
3. Anders Bardal (Nor) 278,5 (138,5/136,5)
Planica – Že pred začetkom letošnjega finala smučarskih skokov v Planici, kjer tekme v smučarskih skokih prirejajo že osemdeset let, so se mnogi spraševali, ali bodo tekme na prenovljeni Bloudkovi velikanki gledalce privabile v enaki meri, kot so jih v zadnjih letih privabljali smučarski poleti na letalnici bratov Gorišek, ki je trenutno gradbišče in naj bi jo do prihodnjega zaključka sezone smučarskih skakalcev tudi že obnovili. Odgovor je sedaj na dlani: poleti prek 200 metrov so za gledalce precej večji magnet kot skoki na 140-metrski napravi. Upravičeno ali ne, na tem mestu ne bomo razglabljali. Dolino pod Poncami je namreč letos od četrtka do nedelje obiskalo »le« dobrih trideset tisoč gledalcev, precej manj, kot so si za finančno uspešno izpeljano tekmovanje želeli prireditelji, ki so pričakovali vsaj petdeset tisoč gledalcev. K slabšemu obisku je zagotovo pripomoglo tudi slabo vreme, saj je rahlo deževalo že v soboto, ko je Planica tradicionalno najbolje obiskana (letos okoli 12 tisoč obiskovalcev), v nedeljo pa je moralo približno štiri tisoč gledalcev kljubovati pravemu nalivu. A videli so veličastno zmago Petra Prevca, tretjo na Bloudkovi velikanki po dveh zmagah Primoža Ulage v letih 1983 in 1988 ter skupno šesto slovensko v Planici; na letalnici sta namreč zmagala Robert Kranjec leta 2012 in Jurij Tepeš v lanski sezoni.
Glavno, da so naši dobri
Tudi na naše vprašanje, ki smo ga v soboto, ko so se na Bloudkovi skakalnici pomerili tako fantje kot dekleta, zastavljali gledalcem, ali so jim ljubši poleti ali skoki, je vsaj vsak drugi obiskovalec odgovoril, da ima raje polete prek 200 metrov. Takega mnenja je bila tudi druščina iz Kranja – Jure, Tone, Simon in Rok, ki v Planico zahaja zadnjih petnajst let, vse odkar so se najboljši smučarski skakalci na svetu začeli meriti na letalnici. »Že res, da so tudi skoki privlačni in da letos tekmujejo tudi skakalke, a poleti so za nas še vedno zakon. Tako pa, kot lahko vidite tudi sami, razmišljajo tudi mnogi drugi, saj je obisk slabši, temu primerno je slabše tudi vzdušje med navijači. Kar je škoda, saj se v Planico vsako leto vračamo ne samo zaradi skokov, ampak tudi zaradi dobrega vzdušja, ki je za nas enako pomembno,« je razmišljal Simon, ki si je na glavo že tradicionalno posadil klobuk v nemških nacionalnih barvah. »Nemci so vendar najboljši,« je dejal v smehu.
Dobro razpoloženo skupino deklet iz Slovenskih Konjic pa dejstvo, da planiška letalnica letos ni »obratovala«, ni tako motilo. »Saj bomo prišle tudi naslednje leto, ko bodo poleti spet na sporedu, tako vsaj obljubljajo. Za nas je sicer glavno, da se tukaj dobro počutimo in da so naši skakalci in skakalke dobri,« nam je zaupala Julija.
Letošnji osip gledalcev so zaznale tudi »policistke«, ki so v dolini pod Poncami vse dni izvajale promil kontrolo. »Treznih gledalcev 'pihanje' ne zanima, zato pa toliko bolj tiste, ki tu kaj popijejo. Izvedeti namreč želijo, koliko jim bo pokazalo na našem alkotestu, tudi iz preventivnih razlogov, da vedo, kdaj imajo dovolj. Sicer pa letos gledalci, ki so pripravljeni sodelovati v promil kontroli, rekordov ne podirajo. Tako je tudi prav in je tak tudi naš namen, rekorde naj raje postavljajo na skakalnici,« je dejala »policistka« Ana.
Skakalke navdušene nad vzdušjem
Skokov na 140-metrski napravi pa so se zagotovo razveselile smučarske skakalke, ki imajo le redko priložnost pokazati svoje znanje na tako veliki napravi in pred tako številnimi gledalci. »Pred takšnim številom gledalcev zagotovo še nismo skakale. Ko na vrhu skakalnice zaslišiš ves trušč, ki prihaja od spodaj, in vidiš vihrati slovenske zastave, je res neverjeten občutek. Fantom sem se že opravičila, ker smo bila dekleta zares vesele, ker jim letalnice ni uspelo pravočasno obnoviti. Le zato smo lahko bile tudi me del planiškega praznika, na letalnici nas zagotovo ne bi bilo,« je po sobotnem nastopu povedala Katja Požun, ki je pred dobrima dvema tednoma z 2. mestom na Holmenkollnu priskakala doslej najboljšo uvrstitev slovenskih skakalk v svetovnem pokalu.
Na sobotni tekmi v Planici je bila sicer od Slovenk najboljša Maja Vtič na šestem mestu (zmagala je izvrstna Japonka Sara Takanaši): »Velike skakalnice so mi bolj pri srcu, saj rada letim, tako da sem v Planici želela narediti čim boljši rezultat. Od januarske tekme, ko smo v Planici nastopile na srednji napravi, se je tokratna tekma razlikovala predvsem po boljšem vzdušju ob skakalnici. Res je bilo čutiti pozitivno vzdušje, ki ti da dodaten adrenalin. Večkrat bi si želela nastopiti v takšnem okolju in na večjih skakalnicah. Mislim, da smo punce že dokazale, da znamo varno skakati tudi na njih, in upam, da bodo to čim prej spoznali tudi odgovorni.«