Zaskrbljeni zaradi plačil
Ker je Evropska komisija ustavila Sloveniji plačila iz kohezijskega in regionalnega sklada, so tudi v gorenjskih občinah zaskrbljeni, kako bodo financirali naložbe. Bohinjski župan je že pisal predsednici vlade.
Kranj – Evropska komisija je Sloveniji pred kratkim ustavila vsa izplačila za naložbe, ki se financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz Kohezijskega sklada. Komisija je to storila zaradi ugotovljenih nepravilnosti in sistemskih napak, med drugim zaradi diskriminatorne zakonodaje o nadzoru nad gradbenimi objekti, premajhne učinkovitosti urada za nadzor proračuna in organa upravljanja evropskih sredstev pri odkrivanju nepravilnosti.
Kako bo »zamrznitev« vplivala na nekatere pomembnejše gorenjske naložbe, za katere naj bi denar zagotovila tudi sklad za regionalni razvoj in kohezijski sklad?
Bohinj: grozi bankrot občine
Zaradi zamrznitve kohezijskih sredstev s strani Evropske unije po besedah bohinjskega župana Franca Kramarja občini v najslabšem primeru lahko grozi tudi stečaj. “S kohezijskimi sredstvi gradimo centralno čistilno napravo in kanalizacijo po spodnji bohinjski dolini, del pa ne moremo kar tako ustaviti, saj je razkopana skoraj cela spodnja Bohinjska dolina. Vrednost kohezijskih sredstev v projektu je pet do šest milijonov evrov, kar je skoraj polovica občinskega proračuna. Kaj bi se zgodilo, če tega denarja ne bo, nočemo niti razmišljati.” Kot še dodaja Kramar, je glavna težava v tem, da pogodbe o kohezijskem financiranju občina še nima, temveč ima le odločbo o dodelitvi sofinanciranja. “Zaradi tega sem že pisal tako pristojnima ministroma kot predsednici vlade Alenki Bratušek, s strani ministrstev pa v najkrajšem možnem času pričakujem pogodbo. Na podlagi pogodbe pa upravičeno pričakujemo tudi denar, saj za zaplete z zamrznitvijo evropskih sredstev občine niso krive,” še pove bohinjski župan. Kramar še dodaja, da tudi z zagotovitvijo kohezijskega denarja obveznosti države še niso izpolnjene, saj bi po zakonu o Triglavskem narodnem parku morala prevzeti 80 odstotkov financiranja infrastrukturnih investicij v občinah znotraj parka.
Kranj: pogodbe še niso podpisali
Mestna občina Kranj z državo še ni podpisala pogodbe o sofinanciranju za projekt GORKI – 2. sklop niti ni za ta namen dobila nikakršnih sredstev. So pa s strani pristojnega ministrstva pridobili informacijo, da bo pogodba o sofinanciranju projekta podpisana v čim krajšem možnem času. »Ta teden, 18. marca, smo na Ministrstvo za finance naslovili dopis, v katerem za potrebe ustreznega planiranja izvajanja prevzetih pogodbenih del in hkratnim zagotavljanjem likvidnosti proračunov vseh upravičencev, tako Mestne občine Kranj, Občine Naklo, Občine Šenčur in Občine Preddvor, naprošamo za informacijo, ali so dodatna sredstva evropske kohezijske politike s strani ministrstva za projekta zagotovljena oziroma za sestanek v najkrajšem možnem času. S strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje je bilo vsem upravičencem obljubljeno, da bodo pogodbe o sofinanciranju projektov posredovali v podpisno proceduro po zagotovitvi dodatnih sredstvih evropske kohezijske politike s strani Ministrstva za finance. Upravičenci namreč ne bomo zmogli več dolgo zalagati finančnih sredstev, ki so predvidena, da se bodo sofinancirala s strani Kohezijskega sklada in Republike Slovenije. Sredstva lahko zagotovimo samo še za plačilo aprilskih obračunskih situacij, nato plačil ne bomo mogli več izvrševati, dela pa bomo prisiljeni ustaviti,« pravijo odgovorni pri kranjski občini.
Gradbena dela, gradbeni nadzor in obveščanje javnosti glede projektov že potekajo in bremenijo občinske proračune, ki pa so s sredstvi, namenjenimi za omenjena projekta, omejeni. »Na dan 18. marca znaša prevzeto in realizirano finančno breme vseh upravičencev projekta Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorška polja – 2. sklop skupaj 1.138.189,10 evra, finančno breme vseh upravičencev projekta Oskrba s pitno vodo na območju zgornje Save – 3. sklop« pa skupaj 995.472,87 evra,« pojasnjujejo na kranjski občini in dodajajo, da bo le podpis predmetnih sofinancerskih pogodb upravičencem omogočil nadaljnje izpolnjevanje prevzetih pogodbenih obveznosti.
Šenčur: občina zalaga svoj denar
Zaradi ustavitve izplačil evropskih sredstev iz kohezijskih skladov so zaskrbljeni tudi v občini Šenčur, kjer poteka gradnja primarnega omrežja fekalne kanalizacije v okviru projekta Gorki, skupnega z občinama Kranj in Naklo. Šenčurski del projekta obsega gradnjo skoraj 8800 metrov kanalizacije s petimi črpališči do leta 2015, 1,35 milijona evrov vredno investicijo z več kot 1,2 milijona evrov iz kohezijskega sklada sofinancira Evropska unija, z okoli 184 tisoč evrov pa tudi država. »Tako velike investicije, trenutno največje na območju šenčurske občine, brez pomoči EU v teh časih zagotovo ne bi zmogli. Na finančnem ministrstvu so nam zatrdili, da bodo do konca marca razčistili zaplet. V nasprotnem primeru bomo postali nelikvidni,« opozarja župan Miro Kozelj. Po njegovih besedah sta namreč pogodbi za izvedbo del in nadzor podpisani, gradbena dela nemoteno potekajo, tako da na občino že prihajajo prvi računi za opravljena dela. »Za zdaj občina za plačilo računov zalaga svoj denar, prav dolgo pa tega ne bomo več zmogli,«
Naklo: na pomoč kličejo Karla Erjavca
Tudi v Občini Naklo občutijo ustavitev plačil sredstev evropske kohezijske politike v projektu Gorki, iz katerega se v občini sofinancirata gradnji kanalizacije in vodovoda. »Iz kohezijskih sredstev imamo za to zagotovljenih 85 odstotkov upravičenih sredstev, kar za Občino Naklo pomeni dva milijona evrov denarja. Trenutno še pogodbam s strani države, ki so podpisane za druge projekte, več ne zaupam. Za Občino Naklo je situacija taka, da si ne upamo začeti niti že načrtovanih občinskih projektov, kot sta energetska sanacija stavbe vrtca Rožle v Naklem in šole v Dupljah. Vse nenujne izdatke, tudi npr. izdajo časopisa Glas skoz vas, smo začasno ustavili. Res ne želim, da bi Občina Naklo zaradi odgovornosti države padla v likvidnostne težave,« je povedal župan Marko Mravlja in dodal, da kanček upanja morda vendarle obstaja: »Karl Erjavec je član vlade in naš občan in verjamem, da bo pripomogel k rešitvi razpisa.«
Jesenice: brez uradnih obvestil
Na Jesenicah ta čas potekata dva velika projekta na komunalnem področju, ki sta sofinancirana iz kohezijskega sklada. To sta nadgradnja centralne čistilne naprave in gradnja kanalizacije v Podmežakli. »O zamrznitvi sredstev smo izvedeli samo iz medijev, uradnega obvestila o tem še nimamo. V primeru zamrznitve sredstev se bo treba z ministrstvom za kmetijstvo in okolje dogovoriti o spremembi dinamike plačil in terminske izvedbe obeh investicij,« je povedal direktor Komunalne direkcije na Občini Jesenice Marko Markelj. Skupna vrednost obeh projektov je 9,4 milijona evrov.
Škofja Loka: projekti niso ogroženi
Po zdaj znanih informacijah največji kohezijski projekti v občini Škofja Loka niso ogroženi. To sta projekta odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Sore in preskrba s pitno vodo: pri prvem je vrednost naložbe okoli 13 milijonov evrov, delež evropskega kohezijskega sklada je 8,6, države pa poldrugi milijon evrov. Pri preskrbi s pitno vodo pa je pogodbena vrednost operacije dobrih sedem milijonov brez DDV, delež Evrope pet milijonov, države pa nekaj manj kot milijon. Normalen potek investicije pa je pričakovati tudi pri gradnji poljanske obvoznice, 43 milijonov evrov vrednega projekta, ki ga evropski sklad za regionalni razvoj sofinancira z 21 milijoni evrov, smo še izvedeli na Občini Škofja Loka.