Majda Volčini Krumpestar, dr. med., specialistka oftalmologije / Foto: Gorazd Kavčič

Umetne solze so prva pomoč

Spomladansko bujno cvetenje povzroča alergije, kar lahko vpliva tudi na oči. Majda Volčini Krumpestar, dr. med., specialistka oftalmologije iz Očesne ambulante Naklo je povedala, kako si lahko pomagamo. Kako si pomagamo tudi, ko imamo suhe oči, vnete ali utrujene oči.

»Za utrujeno oko je zelo pomembno, ali imamo dioptrijo ali ne. Veliko ljudi pride po zelo nizke dioptrije, sploh tisti, ki veliko delajo z računalnikom, zato ker čutijo utrujeno oko. Mlado oko ima prožno lečo, ta leča se stalno prilagaja na tisto, kar nimamo; mora se prilagoditi na blizu in izostriti vid. Če to ves čas počnemo, lahko čutimo topo bolečino v očeh. Z očali si lahko zelo olajšamo naprezanje oči.«

Spomladanske alergije lahko vplivajo tudi na oči. Oči so pordele, pečejo, srbijo. Kako to odpraviti ali vsaj omiliti?

»Najprej moramo ugotoviti, na kaj smo alergični, in če je to alergen iz naše okolice, recimo z roba gozda, v času polnega cvetenja v vetrovnem in sončnem vremenu ne hodimo ven. Zjutraj ko je še vlažno, je pelodov bistveno manj, prav tako zvečer. Pri lajšanju težav pomaga kombinacija izpiranja oči z umetnimi solzami in posebnih kapljic, s katerimi preprečimo alergično reakcijo. V primeru, da so vnete in otekle tudi veke, je poln nos ali imamo celo težave z dihanjem, zdravniki priporočamo še jemanje antihistaminikov, se pravi zdravil za preprečevanje alergij. To predpiše lečeči zdravnik.

Opozorila bi, da kapljic nikakor ne segrevamo v roki. Mrzle kapljice so bolj prijetne, ker ob nanosu manj zapečejo. Kapljice, ki se slučajno pregrejejo v avtu, na potovanju, v torbici, je treba zavreči.

Odsvetujem tudi drgnjenje oči, to srbenje samo še poslabša. Naše telo se samo brani tako, da male alergene, ki so pod mikroskopom videti kot kostanjevi ježki, polovijo levkociti in naredijo majhno gnojno žogico. S tem ko si pomencamo oči, to žogico razbijemo in alergen spet prosto plava v solzah in na novo draži. Poleg tega si z drgnjenjem oči nanesemo še dodatno kemijo z rok iz raznih mil, razkužil, umazanije in s tem dodaten infekt in draženje.«

Kako zdraviti vnetja oči? Včasih so si pomagali s kamiličnim čajem.

»Kamilice so glede na pogostost alergij zelo izgubile vrednost; v bistvu se jih izogibamo, ker so lahko alergogene. Za vsako vnetje, naj bo to vnetje od alergij, bakterij ali prehlada, priporočamo izpiranje oči z umetnimi solzami. Pomaga tudi nanos suhih hladnih ali suhih toplih oblog.

Za ječmen npr. svetujemo suhe tople obloge, čeprav zna biti ječmen zelo trdovraten. Če imamo dobro odpornost, se nam bo hitro pregnojil in bo naslednji dan že gnojni čepek, ki se bo sčistil sam. Umijemo ga samo še s toplo vodo. Če pa se veka zelo vname, je globoko vnetje in lojnice so potrebne suhe tople obloge in zdravila.«

Kaj so umetne solze?

»Včasih smo uporabljali samo fiziološko raztopino, ki je podobna slanosti našega telesa, vendar to ni bilo zadosti, ker se ni oprijela očesa. Temu so dodali najprej snovi rastlinskega izvora, metil celulozo, kasneje pa hialuronsko kislino, ki jo imamo v telesu in ki je že obvezna sestavina v »boljših« umetnih solzah. To, kar je v umetnih solzah, je sorazmerno blizu našim naravnim solzam. Umetne solze so primerne tudi za otroke. Zdaj se tudi že dobijo umetne solze brez dodanih konzervansov za dolgotrajnejšo uporabo. Niso škodljive, lahko jih uporabljamo ves čas po potrebi, lahko jih imamo doma kot prvo pomoč, če nam kaj pade v oko ali se nam oči vnamejo.«

Kako si tujek pravilno in varno spravimo iz očesa?

»Lahko z izpiranjem s fiziološko raztopino ali z umetnimi solzami. Če tega nimamo, zmočimo vatirano palčko in poskušamo tujek pobrati z očesa. Nikoli ga ne pobiramo s predela na roženici, ker s tem lahko naredimo še dodatno poškodbo. V tem primeru je treba iti na nujni pregled.«

Kdaj govorimo, da so oči suhe?

»Suhe oči so resen problem sodobnega časa. Problem so ogrevani in suhi prostori, delo z računalniki, dolgotrajno branje in gledanje televizije, gibanje v klimatiziranih prostorih, lahko tudi kakšna bolezen, ki nam povzroči obolenje solznih žlez na sluznici očesa, npr. revma, bolezni ščitnice … Pri tem, ko delamo z ekranom, imamo običajno pretirano dolgo odprto oko in se površina očesa posuši, solzni film poči. Na tem suhem mestu začne oko peči. Takrat utripnemo, solze zalijejo to mesto, ampak dostikrat se zaradi pekočega občutka še bolj ulijejo. Imamo občutek, da se nam solze kar naprej ulivajo. V resnici pa zaradi suhih mest nastane prekomerno izločanje solz, ker pride do draženja. To je občutek suhih oči in zraven prekomernega solzenja. Začaran krog. Pomagamo si z umetnimi solzami, v primeru dolgotrajnega dela z računalnikom je dovolj že, da vsake toliko časa za trenutek zamižimo, pogledamo skozi okno … Dobro je, da uporabljamo umetne solze brez konzervansa, da dodatno ne vnašamo še kemikalij v oko.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / ponedeljek, 5. avgust 2019 / 11:03

Sanacija skalnega podora proti Ljubelju še traja

Gradnja zaščitnega nasipa na mestu, kjer je konec aprila prišlo do skalnega podora, se je zamaknila v drugo polovico avgusta.

Objavljeno na isti dan


Kultura / ponedeljek, 26. november 2012 / 07:00

Anketa: Študij, internet in branje

V torek smo ob dnevu splošnih knjižnic obiskovalce Mestne knjižnice Kranj povprašali, kaj njim pomeni knjižnica in zakaj jo najpogosteje obiskujejo. Ali ob izposoji knjig posegajo tudi po novih tehnol...

GG Plus / ponedeljek, 26. november 2012 / 07:00

Od majhnih razvad do trdovratnih navad

Grizenje nohtov, sesanje prsta, vrtanje po nosu, navijanje las okrog prsta in podobne "razvade" so lahko znak povečane psihične napetosti pri otroku.

GG Plus / ponedeljek, 26. november 2012 / 07:00

Književnost kot živa digitalna kultura

"Z nelagodjem in z zadovoljstvom obenem," odgovori prof. dr. Miran Hladnik na vprašanje, kako je sprejel državno nagrado za življenjsko delo na področju visokega šolstva.

Zanimivosti / ponedeljek, 26. november 2012 / 07:00

Srečanje veteranov gorskih reševalcev

Hotel Kokra je prejšnji petek gostil šesto srečanje veteranov gorskih reševalcev Zveze gorske reševalne službe Slovenije.

Šenčur / ponedeljek, 26. november 2012 / 07:00

Kanalizacija tudi na severnem delu občine

Občina Šenčur bo prihodnje leto nadaljevala gradnjo kanalizacije na Visokem in v Lužah.