V spomin: Albin Pogačnik (1915–2014)
V četrtek, 6. marca, smo se na kranjskem pokopališču poslovili od Albina Pogačnika, tiskarja, založnika, zbiralca, častnega predsednika Numizmatičnega društva Slovenije, nestorja in budnega čuvarja IDRIART-a.
Kot mala deklica se spominjam vedno prijaznega gospoda, ki je pogosto prihajal na obisk k mojemu dedku in babici. Družilo jih je veliko prijateljstvo še iz časov pred vojno. Povezovalo pa jih je tudi veselje do starih predmetov in zgodovinski dogodki, povezani z njimi. Z napetimi očmi in ušesi sem srkala razgovore o starinah. Kasneje, ko dedka ni bilo več, sem se pogosto ustavljala v »čarobni hišici na Laborah«. Tam mi je atek ob zbirkah starih kovancev pripovedoval zgodbe o cesarjih, o metodi datiranja na podlagi modnih frizur v upodobitvah žensk … O spletkah in intrigah nekoč – ki pa so presenetljivo spominjale na današnji čas. Od Albina Pogačnika sem se naučila, da je o življenju smiselno razmišljati vsestransko in iz tega črpati navdihujoče. Zlasti sem mu hvaležna za vso podporo in vse spodbude pri ustvarjanju knjig in drugih publikacij, ob katerih se je z menoj veselil, kot bi se jih bil tudi moj dedek. Hkrati pa je bil blag in prizanesljivo čuteč ob spodrsljajih.
Albin Pogačnik je bil moj »najstarejši prijatelj«. Pri svojih 99 letih me je vedno očaral s svojo vitalnostjo, iskrivostjo in življenjsko modrostjo.
Hvaležen poklon, dragi atek Pogačnik.