
Teranu leto dni zapora
Kranjsko okrajno sodišče je predsednika Stanovanjske zadruge Gorenjske Franca Terana obsodilo na leto dni zapora, ker ni poskrbel za povračilo vlaganj v telefonsko omrežje na Mlaki in Drulovki dejanskim vlagateljem.
Kranj – Predsednik Stanovanjske zadruge Gorenjske Franc Teran je bil v sredo na okrajnem sodišču v Kranju obsojen na leto dni zapora zaradi storitve kaznivega dejanja izneverjenja, ker je kot predsednik zadruge z državnim pravobranilstvom novembra 2011 sklenil poravnavo za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območjih Mlake 2 in kompleksa B7 na Drulovki v višini dobrih 23 tisoč evrov, pridobljenih sredstev pa ni povrnil dejanskim upravičencem. Na ta način naj bi Teran stanovanjski zadrugi pridobil tudi protipravno premoženjsko korist. Plačati mora tudi stroške kazenskega postopka, 14 upravičencem, ki so vložili premoženjsko-pravni zahtevek, pa tudi izplačati po 296 evrov z zamudnimi obrestmi, medtem ko je ostale oškodovane vlagatelje v telekomunikacijsko omrežje sodnica Milena Turuk napotila na civilno pravdo. Sodba ni pravnomočna, zagovornik obtoženega Bojan Župevec pa je že napovedal pritožbo na Višje sodišče v Ljubljani. »Ta sodba ne vzdrži pravne presoje,« je prepričan odvetnik.
Kazensko ovadbo zoper Terana je vložil Stanislav Voršič, eden od domnevnih oškodovancev, potem ko je večkrat neuspešno od Stanovanjske zadruge Gorenjske oziroma Terana zahteval, naj denar, ki ga je pridobil s poravnavo, razdeli med dejanske upravičence. Teran se je zagovarjal, da je bil pripravljen denar povrniti vsem, ki so prinesli dokazilo o dejanskem plačilu telefonskega priključka, saj da je zadruga založila svoj denar za izgradnjo telefonskega omrežja v 80. letih prejšnjega stoletja, nato pa vsem zadružnikom izstavila račune za posamezni priključek, teh pa da vsi zadružniki niso plačali. V obrambo je tudi poudarjal, da v arhivu zadruge niso našli seznama vlagateljev v telefonsko omrežje, zato tudi ni vedel, kdo so dejanski upravičenci do povračila. Njegov zagovornik Bojan Župevec je v končni besedi tudi poudaril, da se na stanovanjsko zadrugo noben od domnevnih oškodovancev ni obrnil s pisnim zahtevkom za izplačilo. Dvema upravičencema do povračila, ki sta sama vložila tudi pisni dokazili o plačanem prispevku, pa je zadruga povračilo tudi izplačala.
Okrožna državna tožilka Vesna Primožič je v končni besedi poudarila, da se je Teran zavedal, da prejeti denar iz poravnave ni last zadruge, vendar ni storil ničesar, da bi ga izplačal dejanskim upravičencem. Do dveh povračil je prišlo šele konec lanskega leta, ko je sodišče že razpisalo predobravnavni narok v tej zadevi, je dejala. Po njenem mnenju tudi ne vzdrži Teranov zagovor, da ni vedel, kdo so upravičenci do vračila, saj je bil seznam upravičencev priloga k sklenjeni poravnavi z državnim pravobranilstvom. Tožilka je sodišču predlagala, naj Teranu izreče enoletno zaporno kazen, saj je bil v preteklosti zaradi sorodnih kaznivih dejanj že dvakrat pogojno obsojen in enkrat denarno, kar pa da očitno ni zaleglo.
Okrajna sodnica Milena Turuk je v obrazložitvi sodbe povedala, da ne držijo navedbe obdolženega, da Voršič ni od njega ustno in pisno terjal, da upravičencem povrne vplačilo. Sodišče tudi ne dvomi, da so oškodovanci tudi dejansko vplačali sredstva za izgradnjo telefonskega omrežja. »Obdolženi pa je bil glede svoje dolžnosti, da denar, ki ga je prejela Stanovanjska zadruga, razdeli med dejanske upravičence, popolnoma pasiven. Ni jih niti obvestil o sklenjeni poravnavi niti jih ni seznanil, da naj mu predložijo dokazila,« je povedala sodnica.