Priljubljene kot Koračnica Radetzkega

Slišimo jo vsaj enkrat na leto, Koračnico Radetzkega, ki jo je zložil Johann Strauss oče leta 1848. Ob koncu novoletnega koncerta dunajskih filharmonikov publika navdušeno skandira, ko preplavijo dvorano zvoki živahne koračnice, posvečene avstro-ogrskemu feldmaršalu, ki je del svojega življenja preživel tudi v Tržiču.

Strauss oče se je rodil na današnji dan leta 1804, torej pred 210 leti. Zgodaj je izgubil starše, se izučil za knjigoveza, igral violino in violo, se tudi teoretično izobraževal. Komponirati je začel pri enaindvajsetih letih. Leta 1827 je imel že lasten orkester, leta 1835 je bil glasbeni direktor dvornih plesov. Na gostovanjih po Evropi, čez Francijo, Holandijo, Belgijo do Londona, od Dunaja, Berlina do Peterburga so ga sprejemali z ovacijami. Igral je pred kronanimi glavami in se vračal na Dunaj, kjer je javno živel dvojno življenje. Z ženo Anno Streim je imel šest otrok, trije med njimi so bili skladatelji, Johann, Josef in Eduard. Oče je besnel, ker je mama vztrajno spodbujala Johanna mlajšega, ki je kazal izjemno nadarjenost. Oče je bil odločno proti, da Johann mlajši osvoji svet glasbe. Je bil ljubosumen na sinovo vzhajajočo slavo? Pogledi glasbenih zgodovinarjev in biografov so različni. Emilie Trampusch, ko jo je spoznal, je bilo mladi modistki 21 let, mu je rodila osem otrok. Leta 1849 se je Johann Strauss oče izčrpan vrnil s turneje in zbolel za škrlatinko, ki je bila zanj usodna. Emilie je tožila, da sta jo hčerki, ki sta prav tako zboleli za škrlatinko, usodno oropali moškega in skrbnika družine. Nekatera pričevanja potrjujejo, da je z otroki slabo ravnala. Zanimiva je teza nekega dunajskega zgodovinarja, da naj bi Strauss prvi zbolel za takrat neozdravljivo boleznijo in sam okužil otroka. Kakor koli že, 1848 je Strauss oče zložil Koračnico Radetzkega, ki jo imajo Dunajčani v najvišjih čislih, tako kot svoje krpice, ki jim pravijo »flekerl«. Slava skladateljev Strau­ssov ne temni, otroci očeta Straussa, ki jih je imel z Emilie, pa so utonili v pozabo.

Če pohajkujemo po Dunaju, v središču ali na obrobju, in zaidemo v kakšen »beisl« – gostilnico, povsod imajo na jedilnem listu krpice. Na tisoč načinov. Dobro je po­skusiti.

Testene krpice z gnjatjo

Za 4 osebe potrebujemo: 200 g testenih krpic, 50 g masla, 2 rumenjaka, 2 beljaka, 250 gnjati, 1/4 l kisle smetane, sol, beli poper, muškatni orešek, 2 žlici tenko narezanega drobnjaka, 50–80 g drobnjaka po želji, malo masla in drobtine za pekač.

Testene krpice po navodilih skuhamo v obilici slanega kropa. Odcedimo. Maso penasto umešamo in počasi primešamo rumenjaka. Primešamo krpicam, solimo, začinimo s sveže mletim poprom in ščepcem muškatnega oreška. Beljaka stepemo v trd sneg in z drobnjakom previdno vmešamo v zmes. Pridamo še gnjat, razrezano na pol centimetra velike kvadratke. Po želji primešamo še nariban parmezan. Namastimo primeren pekač za narastke, ga potresemo z drobtinami in vanj predenemo krpice. Zgladimo površino in pečemo v pečici, ogreti na 180 °C, približno 40 minut, da postane skorjica zlato rjava. Ponudimo s hrustljavo solato.

Pa dober tek!