Štefanec ne bo odstopil

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 14. marec 2014 / 13:28

Imenovanje odvetnika Borisa Štefaneca za novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije že teden dni odmeva na notranjepolitičnem prizorišču.

Namesto predsednika odstopila namestnika

Kmalu zatem, ko je predsednik republike Borut Pahor 6. marca na predlog izbirne komisije Borisa Štefaneca imenoval za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), se je izvedelo, da je Štefanec tik pred zdajci izstopil iz največje koalicijske stranke Pozitivne Slovenije, kar je sprožilo številne odzive k njegovemu odstopu, enako zahtevo pa je Društvo slovenskih pisateljev zaradi neodgovornega ravnanja naslovilo tudi na predsednika države Boruta Pahorja. Štefanec kljub številnim kritikam vztraja, da s svojega položaja ne bo odstopil, o tem prav tako ne razmišlja Pahor, sta pa že v torek odstopila novoimenovana namestnika predsednika KPK Darko Stare in Jurij Ferme. Pahor sicer pravi, da bi zavrnitev Štefaneca zaradi donedavnega članstva v PS lahko kdo prepoznal kot lustracijo. Pahor je sicer že ob imenovanju namignil, da bi, če bi mu postopek izbire dopuščal več samostojnosti, morda izbral drugače. Štefanec pojasnjuje, da se je za izstop iz PS odločil tik pred imenovanjem na čelo KPK, da njegovo članstvo v politični stranki ne bi bilo kakšna ovira za njegovo delo. Obenem je poudaril, da je politična opredelitev ustavna človekova pravica in temeljna svoboščina, izbirna komisija pa bi kršila ustavo, če bi ga spraševala o političnih opredelitvah. Po nekajdnevnem molku so v sredo le spregovorili tudi člani izbirne komisije. Njena predsednica Simona Habič je tako pojasnila, da jih je članica komisije in tudi poslanka PS Melita Župevc ob koncu izbirnega postopka seznanila z govoricami, da je Štefanec član PS. Preverili so preko spleta in ugotovili, da očitno ni vidnejši član politične stranke, zaradi spoštovanja zakona in ustave pa članstvo v politični stranki ne more biti izključitveni kriterij. Štefanec svojega članstva v razgovoru s komisijo ni omenil, izbirna komisija pa kandidatov niti ni mogla spraševati po spolni usmerjenosti, veroizpovedi in politični usmerjenosti. Izbirna komisija je sicer magnetograme pogovorov s kandidati uničila, ker da so jih snemali za interno uporabo, kandidatom pa so tudi zagotovili, da bodo posnetke uničili. Opozicijska SDS je zato zoper člane izbirne komisije policiji in tožilstvu naznanila sum storitve kaznivega dejanja uničenja listin in preprečitve dokazovanja.

Odškodnine izbrisanim

Ta teden smo tudi izvedeli, da je Evropsko sodišče za človekove pravice šestim izbrisanim prisodilo še odškodnino za materialno škodo v skupni višini dobrih 240 tisoč evrov. Omenjeni šesterici izbrisanih je evropsko sodišče že prisodilo odškodnino za nematerialno škodo, obenem pa izbrisane in državo pozvalo, naj se v šestih mesecih dogovorita še o odškodnini za materialno škodo, česar pa jim ni uspelo. Država je poleg tega sklenila, da bo omenjeno vprašanje reševala v okviru odškodninske sheme za vse izbrisane. Sodišče za človekove pravice je zato sedaj določilo še višino odškodnin za materialno škodo – od najmanj 29.400 evrov do največ 72.770 evrov za posameznega izbrisanega. Za osnovo pri izplačilu odškodnine za materialno škodo je določilo pavšalni znesek v višini 150 evrov za mesec izbrisa, odškodnino pa je prisodilo tudi otrokom pritožnikov v mesečnem pavšalnem znesku 80 evrov. Sodišče je obenem še sporočilo, da je pavšal primerna sistemska rešitev za povrnitev škode izbrisanim. In kot se v Sloveniji spodobi, si sodbo vsak razlaga po svoje. Notranji minister Gregor Virant meni, da je sodišče posredno potrdilo ustreznost zakona o odškodninah za izbrisane, kakor tudi najvišji uzakonjeni pavšalni znesek 150 evrov. Odvetnik izbrisanih Andrea Saccucci pa pravi, da je sodišče s tem zgolj priznalo prizadevanja Slovenije, da s shemo uredi to vprašanje, ni pa pritrdilo uzakonjenim zneskom pavšalnih odškodnin. Podobno menijo tudi v Amnesty International Slovenije, Mirovnem inštitutu ter Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov.

Proti nasilju nad ženskami

Na Brdu pri Kranju pa je prejšnji teden potekala nacionalna konferenca z naslovom Nasilje v družini – vloga zakonodaje in družbena odgovornost, kar je bil začetek dveletne nacionalne kampanje Vesna – živeti brez nasilja. Kampanja izpostavlja pomen ukrepanja proti nasilju nad ženskami in je usmerjena v postopno, a vztrajno spreminjaje odnosa do te problematike. V Sloveniji je žrtev psihičnega nasilja, kot so zmerjanje, kričanje in poniževanje, vsaka druga ženska, vsaka peta ženska pa je žrtev fizičnega nasilja. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ob tem poudarila, da je pomoči za žrtve nasilja v družini še vedno premalo.

Zbrali že 2,4 milijona evrov

In še ena pozitivna novica: projekt Botrstvo, ki ga vodi Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje (ZPM), je od začetka do danes zbral že skoraj 2,4 milijona evrov, doslej pa so pomagali že 3481 otrokom, so sporočili iz ZPM.