Spomladansko preobuvanje

Če ste med tistimi, ki mislite, da so letne pnevmatike manj pomembne od zimskih, potem ste v zmoti.

Kranj – Petnajsti marec je datum, ko bomo spet z večjim veseljem srečevali policiste. Strah, da imamo preslabe zimske gume, bo namreč minil. Zakonsko gledano, bi morali sredi meseca vsi preobuti avtomobile nazaj v le­tne pnevmatike. Pa vendar to naredi malo voznikov. Seveda je veliko večji naval na vulkanizerske delavnice petnajstega novembra, ko zakon veleva, da moramo imeti zimsko obutev ali vsaj odlično letno z verigami v prtljažniku.

Dobra letna pnevmatika mora imeti najmanj 2,5 milimetra profila. Zakon veleva najmanj 1,6 milimetra, vendar je ta višina profila že skoraj prenevarna za vožnjo, predvsem v mokrih razmerah. O tem se posvetujte s strokovnjakom, kajti on ve, katere pnevmatike dopuščajo tako visoko obrabo in katere ne. Če boste malce bolj pozorno prebrali katalog gum (če ga niste zavrgli ob nakupu), bo­ste la­hko prebrali oznako TWI, ki na gumi označuje »merilec« obrabe. Tako boste sami la­hko točno vedeli, kdaj je čas za menjavo.

Štiri leta so delovna oziroma uporabna doba vseh dobrih avtomobilskih pnevmatik. Starost gum označuje oznaka DOT. Gume, narejene po letu 2000, imajo v oznaki štiri številke, ki označujejo teden in leto izdelave. DOT 2213, pomeni, da je bila narejena v 22. tednu leta 2013.

Veliko voznikov samih preobuva svoja vozila iz zimskih v letne gume in obratno. Če spadate mednje, ne pozabite, da morate gume še centrirati in jim dodati še nekaj zraka. Prav gotovo so čez zimo spustile nekaj potrebnega zraka in prav gotovo niste vseh štirih gum dali na ista mesta, ker ste upoštevali zakon obrabe, zato je potrebno ponovno centriranje.

Kaj pri gumah pomeni »zakon obrabe«? Za varno vožnjo je vodljivost pomembnejša od oprijema! Zato, če sami menjate že rabljene pnevmatike, dajte na prednjo os tiste, ki imajo globlji profil. Seveda bodite pozorni, saj ima vsaka dobra guma narisano puščico, ki kaže smer vrtenja.

Vse nove avtomobilske pnevmatike imajo tako kot gospodinjski aparati nalepljene energijske nalepke! Kaj pa je zdaj to?

Energijske nalepke na pnevmatikah

Naš avtomobil zaradi pnevmatik porabi do dvajset odstotkov goriva! To pomeni, da nam bo izbira pnevmatik z dobrim izkoristkom goriva zagotovila več kilometrov z manj porabljenimi litri goriva. In že smo pri izrazu, ki govori o gumah, ki imajo majhen kotalni obseg, kar v bistvu pomeni, da so to pnevmatike z velikim izkoristkom goriva. Dobre gume potrebujejo manj energije za kotaljenje. Laže ko se kotalijo, manj goriva porabijo, saj se zaradi trenja in segrevanja izgubi manj energije. In zdaj sledi »razočaranje«: boljša in dražja je guma, manj kilometrov bomo z njo prevozili! Ampak dokler bo trajala, bo naša vožnja čudovita. Vožnja s tako gumo bo varna, hitra, tišja, manj goriva bomo porabili in boljši oprijem na cesti bo imela. To pa je tisto, kar moramo imeti na našem avtomobilu. Gume so edini stik s cesto, zato naj bi bili pri njihovem nakupu veliko pozornejši in malce manj varčni.

Označevanje izkoristka goriva

Za označevanje izkoristka goriva se uporablja barvna lestvica razredov od A do G. A, zelena barva, pomeni najboljši izkoristek goriva. G, rdeča, je najslabši izkoristek goriva. Razreda D se pri osebnih vozilih ne uporablja.

Goodyearovi strokovnjaki trdijo, da razlika med razredom A in G lahko pomeni tudi do 7,5 odstotka manjšo porabo goriva. V praksi to pomeni, da nam pnevmatike razreda A v primerjavi s pnev­matikami razreda G na tisoč kilometrov lahko prihranijo več kot šest litrov goriva. Pri povprečni ceni bencina 1,50 evra za liter to pomeni v življenjski dobi pnevmatik več kot tristo evrov prihranka. To so v Goodyearu izračunali na podlagi povprečne porabe goriva 8 litrov/100 km, upoštevali povprečno ceno goriva 1,50 EUR/liter in povprečno 35 tisoč prevoženih kilometrov s pnevmatikami. No, pa še manj bomo onesnaževali okolje.

Kaj še vpliva na izkoristek goriva?

Za optimalno porabo goriva moramo v pnevmatikah imeti ustrezen tlak. Večina voznikov nikoli ne preverja tlaka v gumah. To delo, dvakrat na leto, prepušča pač vulkanizerjem. Se bo­ste zgrozili, če vam napišem, da moramo vsaj enkrat na mesec preveriti tlak v gumah? Nizek tlak v pnevmatikah zelo poveča kotalni upor in zelo vpliva na oprijem v mokrem. Torej, vsaka črpalka ima uporabno avtomatsko zračno tlačilko, ki jo vozniki lahko uporabljamo zastonj. Ne branite se tega luksuza. V navodilih za uporabo avtomobila boste na­šli poglavje, ki govori, koliko zraka potrebujejo vaše pnevmatike. Nekateri avtomobili imajo na notranji strani vrat nalepko, na kateri je napisan ta pomembni podatek.

Če vozimo s prenizkim zračnim tlakom, gumo uničujemo in jim tako močno skrajšamo življenjsko dobo. Ampak, ne gre samo za varčevanje, temveč predvsem za varnost. Strokovnjaki iz francoskega Michelina trdijo, da če je zračni tlak v pnevmatikah prenizek, je upravljanje vozila manj precizno. Če lahko vozite v zavoju s hitrostjo 100 km/h z zračnim tlakom 2,0 bara, boste lahko z zračnim tlakom 1,0 bara vozili le s hitrostjo 87 km/h oziroma s približno 10 km/h nižjo hitrostjo. Nižji je zračni tlak, slabši je oprijem, torej ravno nasprotno, kot pa je prepričana večina voznikov. Če je zračni tlak v pnevmatikah za trideset odstotkov nižji od priporočenega, je nevarnost splavanja na vodi veliko večja. Testi so tudi pokazali, da je zavorna pot z 90 km/h na 70 km/h pri zračnem tlaku 2,0 bara 40 m, pri zračnem tlaku 1,0 bara pa 45 m, kar je 5 m več!

Na izkoristek goriva lahko pomembno vplivata tudi masa vozila in seveda slog vožnje. Ljudje pač različno vozimo. Pri tej trditvi je treba poudariti tudi dejstvo oziroma trditev, ki si jo hudomušno podajajo predvsem prodajalci avtomobilov na Gorenjskem: Tipka ECO je najbolj obrabljena v avtomobilih, ki jih vozijo Gorenjci. Prikimavam in pravim, da je to še najbolj pravilen slog vožnje, kajti vemo, kam pelje slog agresivno hitre vožnje. Torej, energetsko učinkovita vožnja oziroma ekovožnja lahko znatno zmanjša porabo goriva.

Dobra guma se na mokroti prepozna

Dobro letno gumo najhitreje prepoznamo na mokri podlagi. To je eden najpomembnejših dejavnikov, katerega moramo upoštevati pri novih letnih pnevmatikah. Zato so proizvajalci dodali na nalepko posebno oznako, ki kaže oprijem na mokri cesti. Oznaka s črko A pomeni najboljši oprijem, F pomeni najslabši oprijem. Razreda D in G se pri osebnih vozilih ne uporabljata. Pnevmatike z dobrim oprijemom na mokri podlagi zagotavljajo ob polnem zaviranju na mokrih cestah krajšo zavorno pot. Oprijem na mokrem asfaltu je zmožnost pnevmatike, da ohrani stik s cesto. V trenutkih, ko vsaka sekunda šteje, je razdalja nekaj metrov lahko izjemno pomembna. Komplet pnevmatik razreda A bo osebnemu vozilu ob polnem zaviranju pri hitrosti 80 km/h zagotovil 18 metrov krajšo zavorno pot kot komplet pnevmatik razreda F, kar v Goodyearu razložijo, da so do tega podatka prišli z meritvami, skladnimi s posebnimi testnimi metodami. Seveda je nujno razumeti, da se zavorna pot razlikuje, glede na vozne razmere in druge vplivajoče dejavnike.

Glasnost pnevmatik

Na energijskih nalepkah je prikazana tudi raven hrupa pnevmatik. Izražena je v decibelih, označeno z oznako dB. Piktogram z do 3 zvočnimi valovi prikazuje razvrstitev pnevmatik glede na bodoče evropske omejitve. Zunanji kotalni hrup pnevmatik ni nujno v povezavi s hrupom, ki ga slišimo v notranjosti vozila. Trije zvočni valovi pomenijo dokaj visoko raven hrupa, a še v skladu z veljavnimi evropskimi predpisi; dva zvočna vala je povprečna raven hrupa, med vrednostjo bodoče omejitve in tri decibele pod omejitvijo; en zvočni val je nizka raven hrupa, več kakor tri decibele pod bodočo evropsko omejitvijo.