
Zaupanje občini jih je drago stalo
Nekaj stanovalcev Ročevnice je kupilo funkcionalna zemljišča, Občina Tržič pa jih kljub pogodbi ni vpisala kot lastnike v zemljiško knjigo. Zaradi denacionalizacije lahko ostanejo brez zemljišč in še s tožbami za plačilo uporabnine zemljišč za leta nazaj od denacionalizacijskih upravičencev.
Tržič – Funkcionalna zemljišča k stanovanjskim hišam v Ročevnici na Bistrici pri Tržiču je sedem lastnikov stanovanjskih hiš kupilo leta 1989. Naslovnik plačil je bil občinski sklad stavbnih zemljišč (Sklad). Rok za plačilo kupnine je bil 15. november istega leta, po tem roku bi Sklad ponudil zemljišča drugim interesentom. Lastniki hiš so položnice plačali in podpisali Pogodbe o neposredni oddaji stavbnega zemljišča; ena stranka je povedala, da je za 107 kvadratnih metrov travnika plačala približno 3400 sedanjih evrov. V enem členu pogodbe piše: »Pogodbeni stranki pooblaščata komite za družbenoekonomski razvoj občine Tržič, da pri pristojnem sodišču na podlagi te pogodbe uredi zemljiškoknjižni prenos.« Kasneje se je izkazalo, da zemljiškoknjižnega vpisa na občini niso opravili, nevestno delo uslužbencev pa bo kupce teh zemljišč, na katerih so postavili garaže, drvarnice …, morda drago stalo. Po Zakonu o denacionalizaciji so ta zemljišča – gre za sedemsto do osemsto kvadratnih metrov skupne površine, ki jo je Geodetska uprava ocenila na deset tisoč evrov – zahtevali nazaj v naravi štirje denacionalizacijski upravičenci.
Ena od denacionalizacijskih upravičenk trdi, da so bili stanovalci na Ročevnici že leta 2001 seznanjeni s spremenjenim lastništvom teh parcel; z delno odločbo o denacionalizaciji je namreč leta 1999 dobila vrnjen svoj četrtinski delež.
Nasprotno pa prizadeti iz Ročevnice zatrjujejo, da so bili obveščeni šele dva dni za tem, ko je potekel rok za pritožbo, leta 2004, in je že začel veljati petletni rok zastaranja. Naselje Ročevnica je poseljeno in pozidano, prizadeti se sprašujejo, zakaj se Upravna enota (UE) Tržič, ki je vodila postopek denacionalizacije, ni o dejanskem stanju prepričala z ogledom na terenu in zakaj se jim pri UE Tržič ni zdelo vredno, da bi jih o postopku pravočasno obvestili. Leta 2006 je gradbena inšpektorica po uradni dolžnosti opravila nadzor nad enim zgrajenim pomožnim objektom, nepravilnosti ni ugotovila.
Izkazalo se je celo, da Sklad stavbnih zemljišč Občine Tržič, ki je stanovalcem Ročevnice prodal zemljišča, sploh ni imel stvarnopravne pravice glede zemljišč, ampak so bila ta takrat v pravici uporabe Kmetijske gozdarske zadruge Tržič, kasneje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. »Podajali« so si jih tudi pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; ministrica Marija Lukačič je odločila stanovalcem Ročevnice v korist, njen naslednik Iztok Jarc je odločbo razveljavil in pritrdil denacionalizacijskim upravičencem.
»Tožite Občino«
Ena od denacionalizacijskih upravičenk bi leta 2006 pristala na dogovor z Občino Tržič in bi menjala zemljišča v Ročevnici za več drugih v občini. Do realizacije ni prišlo. Župan Borut Sajovic je krajanom Ročevnice že pred leti tudi ponudil, da bi občina zanje plačevala najemnino za ta zemljišča, vendar na to niso pristali, ker so zemljišča pošteno plačali.
Nič od tega se ni sporazumno uresničilo do danes. Prejšnjo sredo je bila točka Informacija o zadevi Ročevnica na seji tržiškega občinskega sveta. Točko so uvrstili na zahtevo prizadetih krajanov, je pojasnil župan. Damir Pintarič je v imenu krajanov svetnikom predstavil problematiko. »Pogodba o denacionalizaciji je nična, ker je bila že pred tem sklenjena pogodba. To ni problem pravne države, ampak problem ljudi, ki o tem razpravljajo,« je menil svetnik Stane Bitežnik. Savko Bohinc pa: »Denacionalizacija je bila upravičena, lastnina je lastnina, res pa UE Tržič ni preverila, kaj vrača. Tožite UE.« Župan je menil: »Edina pravna rešitev je, da nas vse, za katere mislite, da smo krivi, tožite. Tudi Občino.«
Največkrat na seji je bila omenjena, z imenom in priimkom, denacionalizacijska upravičenka četrtinskega deleža Ana Butala in v njenem imenu njen pooblaščenec Aleš Butala, ki se sklicuje na vpis v zemljiško knjigo – v zemljiški knjigi je vpisana družbena, ne fizična lastnina posameznika – in na Zakon o denacionalizacijskem postopku. Aleš Butala je za tem v telefonskem pogovoru menil, da občinski svet, ki je politični organ, ni pristojen, da razpravlja o tem primeru, prav tako se je začudil, da na sejo niso povabili Ane Butala, da bi predstavila še drugo stran. Opozoril je tudi na to, da Občina nikoli ni bila lastnica teh zemljišč in da se je Ana Butala z Občino v preteklosti že poskušala sporazumno dogovoriti.
Občinski svet je župana Boruta Sajovica pooblastil, naj z denacionalizacijskimi upravičenci znova poskuša doseči dogovor. Iz občinske uprave so upravičencem že poslali tudi pismo s prošnjo in vlogo za odkup in pogoje odkupa teh zemljišč. Vsaj ena od denacionalizacijskih upravičenk namreč zahteva tudi denarno odškodnino za uporabo njenega četrtinskega deleža zemljišč za vsa leta, kar je denacionalizacijska upravičenka. Prizadeti stanovalci Ročevnice, večinoma so to preprosti starejši ljudje z nizkimi pokojninami, ne vedo več, kje še vzeti denar za odvetnike za vse tožbe. Zaupanje, zdaj vemo, da tudi naivno v urejenost sistema, jih je drago stala, razmišljajo tudi o prošnji za obravnavo primera na evropskem sodišču.