Bolnišnicam zategujejo pasove

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranj / nedelja, 9. marec 2014 / 16:03

Na zadnji dan leta 2013 so znašale neporavnane zapadle obveznosti v bolnišnicah 114 milijonov evrov. Na Gorenjskem ima s tem težave Splošna bolnišnica Jesenice, druge bolnišnice za zdaj še ne, a morajo za to, da se še »držijo nad vodo«, postoriti marsikaj, denimo preživeti tudi s tržno dejavnostjo.

Kranj – Zapadle obveznosti slovenskih bolnišnic bi bile v dogovorjenih rokih porav­nane, če se prilivi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je pretežni financer programov bolnišnic, v zadnjih treh letih ne bi bistveno zmanjšali. Tako pa se kopičijo zapadle neporavnane obveznosti predvsem do dobaviteljev, kar ne bo ostalo brez posledic, kot so grožnje o prekinitvi dobav zdravil, živil … Takšna dejstva ugotavljajo pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Opozorili so tudi, da je odobravanje kreditov nekaterim bolnišnicam ukrep, ki le kratkoročno rešuje velike finančne probleme. »Če se v kratkem času ne bodo izvedle določene sistemske spremembe, predvsem pri financiranju javnih zdravstvenih zavodov, nakopičenih težav v zdravstvu ne bo možno rešiti,« je poudaril direktor Združenja Metod Mezek.

Plačajo, ko to zmorejo

Neporavnane zapadle obveznosti do dobaviteljev v Splošni bolnišnici (SB) Jesenice so 31. decembra 2013 znašale 1.054.925 evrov, neporavnane zapadle obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta pa 3.529.453 evrov. »Zapadle obveznosti poravnavamo v okviru zmožnosti glede na prejeta sredstva,« je povedala Irena Kristan iz tamkajšnje finančno računovodske službe. V zadnjih treh letih jim je ZZZS zmanjšal prilive za 9,6 odstotka. »Potrebne so sistemske spremembe na področju financiranja, delovne zakonodaje, pacientovih pravic, upravljanja. Za SB Jesenice je za zmanjšanje čakalnih dob treba zagotoviti več delovnega programa na področju kirurgije in internistike za vsaj 2500 primerov letno, povečanje programa MRI pa za vsaj 1500 primerov,« je še dejala Kristanova.

Dodatni tržni prihodki

S Klinike Golnik so sporočili, da tekoče poravnavajo svoje obveznosti. »Tudi leto 2013 smo zaključili s pozitivnim poslovnim izidom. Če bi opravljali le storitve za ZZZS in druge zavarovalnice v okviru prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, bi poslovali z izgubo v ocenjeni višini med 3 in 5 odstotkov prihodkov. Ključni so dodatni tržni prihodki, kot so laboratorijske storitve za druge naročnike, različne tržne študije, raziskovalni projekti, samoplačniške storitve, izobraževalne storitve ... Vse našteto je v letu 2013 znašalo okoli 13 odstotkov vseh prihodkov,« je povedal Jurij Stariha, namestnik direktorja za poslovno in upravno področje na Kliniki Golnik, in dodal, da je cena zdravstvenih storitev v zadnjih treh letih padla za približno 12 odstotkov, a da se cene znižujejo že zadnjih pet let.

Bodo morali odpuščati?

Tudi v Psihiatrični bolnišnici Begunje kljub vse večjemu »zategovanju pasu« kot se je izrazil tamkajšnji direktor Damijan Perne, neporavnanih zapadlih obveznosti niso imeli. »Nam pa je ZZZS glede na leto 2011 zmanjšal prilive za 16 odstotkov. To je storil na precej diskriminatoren način, saj vemo, da so psihiatriji vzeli več kot drugim bolnišnicam. Ob dejstvu, da zaradi drugačne strukture stroškov, ki v psihiatriji v 72 odstotkov gredo na račun stroškov dela, je to direkten rez v plačni del, kar bo prej ali slej pomenilo potrebo po odpuščanju. Ob stalnem pritisku po povečevanju storitev in skrajševanju čakalnih dob pa je to vsaj nelogično, če ne še kaj drugega. Za zdaj se nam še uspe »držati nad vodo«, pred­vsem na račun skrbnega nadzora nad stroški ter sistematične prenove delovnih procesov s ciljem ohranjanja in povečanja kakovosti obravnave in varnosti za paciente ter stroškovne učinkovitosti,« je še dejal Perne.

Rešitev na ravni države

Poslovanje Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj je bilo v letu 2013 zadovoljivo, je sporočilo vodstvo bolnišnice. Poslov­no leto so zaključili s presežkom odhodkov nad prihodki predvsem na račun izplačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij, vendar pa so navkljub težki finančni situaciji obveznosti do dobaviteljev poravnavali v zakonskih rokih in šele konec leta 2013 začeli z nekajdnevno zamudo plačevati račune dobaviteljev kot posledico zamikov plačil avansov s strani ZZZS. »Bolnišnica na dan 5. marca nima zapadlih obveznosti,« so še zapisali. V zadnjih treh letih so dobili približno štiri odstotke manj sredstev za plačilo zdravstvenih storitev s strani ZZZS. Tudi v BGP Kranj menijo, da mora biti rešitev za korektno vrednotenje zdravstvenih storitev in normalno delovanje zdravstvenih zavodov sprejeta na ravni države.