Reševanje iz naravne ujme na Jezerskem

Sedaj, ko je minilo že nekaj časa od naravne katastrofe, ki je pustošila po Sloveniji in oplazila tudi Jezersko, lahko bolj realno gledamo na to naravno ujmo.

Bilo je hudo. Kdor je v tisti sobotni noči poslušal pokanje, ječanje in podiranje dreves v gozdu, je začutil, da je narava spet pokazala svojo moč. Gozdovi so jokali, kot je na TV dejala naša znana gledališka igralka Zvezdana Mlakar. Pod težo žleda so se podirala drevesa, trgale so se telefonske in električne žice ter daljnovodi, prožili so se plazovi. Promet je bil popolnoma ohromljen. Razmere so bile kaotične.

Naša občina se je na vse težave, ki jih je povzročila ta naravna ujma, takoj odzvala. Nemudoma je aktivirala civilno zaščito (CZ), ki je prevzela vse nadaljnje naloge pri reševanju te težke situacije. Pod vodstvom poveljnika CZ se je ustanovil krizni štab, kjer so se nemudoma sestali predstavniki vseh prostovoljnih društev in delovnih organizacij v občini. Skupaj so pripravili načrt za reševanje posledic ujme.

Prav je, da jih naštejem, da ljudje vedo, kdo so bili ljudje, ki so prostovoljno opravljali težka in nevarna dela. To so bili člani PGD, GRS, ŠD, RK, LD, KMJ.

Med delovnimi organizacijami so bili gotovo najbolj obremenjeni delavci podjetja Elektro Kranj, saj so podnevi in ponoči v nemogočih razmerah odprav­ljali napake na poškodovanem električnem omrežju. Slovenska vojska se je z oklepniki prebila do Jezerskega, nas oskrbovala z osnovnimi življenjskimi potrebščinami in nekaj časa predstavljala edino prometno zvezo z dolino ter pomagala ljudem na terenu.

Na Jezerskem je bilo res za vse dobro poskrbljeno. Imeli smo zagotovljeno zdravniško oskrbo, prav tako sta nam vso potrebno oskrbo dajala trgovina SIND in bencinski servis PETROL, Gostišče ob Planšarskem jezeru je priskrbelo delavcem na terenu tople obroke, Cestno podjetje Kranj je skrbelo za prevoznost cest, za splošno varnost pa so skrbeli dežurni policisti.

V kakšnih razmerah so delali naši prostovoljci na terenu, sem spoznala neposredno, saj sem jih srečevala, ko so prezebli, premočeni in utrujeni prihajali v krizni štab. Takrat sem pomislila: »Kakšno srečo imamo Jezerjani, da so med nami tako požrtvovalni ljudje.«

V času, ko se je reševala poškodovana električna napeljava, je občina poskrbela za agregate, slovenski vojski se je pridružilo avtobusno podjetje ALPETOUR in tako je bil omogočen promet med Kranjem in Jezerskim, vso pomoč nam je ponudila prijateljska sosednja občina Železna Kapla, prav tako je na zaprti cesti Preddvor–Jezersko težave reševala občina Preddvor.

Na Jezerskem je po zaslugi župana Jureta Markiča, podžupana Petra Sušnika in poveljnika CZ Andreja Tepina reševanje težke situacije potekalo vzorno in zelo organizirano. Ta naravna katastrofa je pokazala, kako nesreče ljudi združujejo. Hvala vsem, ki ste tako velikodušno in nesebično reševali Jezersko in Jezerjane, da smo se iz te nesreče rešili brez hujših posledic.

Anica Jakopič