Praznik ljudske pobožnosti in veselja

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Gorenjska / sobota, 16. april 2022 / 08:56

Na veliko noč še živali bolje jedo, je zapisal o največjem krščanskem prazniku znani slovenski etnolog dr. Niko Kuret. Letošnji praznik bo po dveh letih epidemioloških ukrepov lahko bolj sproščen, ljudje bodo lažje šli k pobožnostim, sorodnikom, prijateljem, znancem ...

Kranj – Po včerajšnjem velikem petku, ki je edini dan v cerkvenem letu brez maše in zvonovi ne zvonijo, verni pa po cerkvah poklekajo pred božji grob, in današnji veliki soboti z blagoslovitvijo ognja in vode ter večernimi vigilijami bo v nedeljo velika noč, največji krščanski praznik. Zanj pravimo, da je zaradi Kristusovega vstajenja iz groba tretji dan po smrti na križu simbol zmage življenja nad smrtjo, poleg tega pa eden od najbolj izvirnih izrazov ljudske pobožnosti, narodove tradicije in veselja. Marsikje se na velikonočno jutro še pozdravljajo z besedama Vesela aleluja ali Slavite boga, kar je star in marsikje pozabljen bogoslužni vzklik. Velikonočna ljudska pobožnost in tradicija imata namreč nešteto obrazov.

Letos bo, upamo, praznik drugačen kot zadnji dve leti, ko nas je doma zadrževala epidemija novega koronavirusa in bomo šli lahko k pobožnostim, med sorodnike, prijatelje, znance in v božjepotna središča, če bo vreme primerno. Kljub temu previdnost ne bo odveč, saj virus prikrito rovari naprej. To svarilo pa ni razlog, da ne bi segli v roko neznancu in mu zaželeli veselega praznovanja in s tem nižali zidove ločevanja med ljudmi, se pridružili kateremu od starih velikonočnih običajev, v katerih smo uživali v otroških letih, ali h križu sredi polja položili šopek pomladanskega cvetja. Veliko možnosti imamo, da sebi in drugim polepšamo velikonočni dan.