Svetloba pomladi v pozdrav

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 3. marec 2014 / 10:17

V gradu Khislstein gostuje razstava svetil iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje. Na ogled je okoli sedemdeset eksponatov iz obdobja od antike do prihoda elektrike, skratka iz časov, ko so naši predniki svetlobo še častili in v luči videli veliko simbolike.

Kranj – Razstava Utrip svetlobe je v Pokrajinskem muzeju Celje nastala že pred skoraj tremi leti, tokrat pa prvič gostuje izven domačih prostorov.

»Tudi depoji Gorenjskega muzeja so bogati s tovrstnimi predmeti, a celjska razstava je res vredna ogleda, zato smo si jo dlje časa želeli gostiti v našem muzeju. Zbirka svetil nam zelo subtilno kaže, kako se je človek tisočletja veselil svetlobe in kako zelo je trepetal pred temo. Prav zato ima luč v sebi toliko simbolike. Še posebej nas veseli, da razstavo lahko gostimo prav v dneh ob koncu zime in tako lahko na najlepši možni način pozdravimo prihajajočo pomlad,« je na odprtju povedala kustosinja Gorenjskega muzeja Verena Perko.

Preteklost je s sedemdesetimi izbranimi predmeti dobesedno osvetlil zgodovinar Pokrajinskega muzeja Celje, avtor razstave Jože Rataj. Eksponate je razvrstil po sklopih in tako slikovito predstavil razvoj svetil skozi zgodovino, njihovo uporabo med različnimi sloji in pomen svetlobe v posameznikovem življenju. Kot je poudaril, ogenj oziroma luč od nekdaj v našem življenju igra zelo pomembno vlogo – od rojstva pa vse do smrti, in to v prav vseh družbenih sferah. »Prav vsak predmet govori svojo zgodbo, a rdeča nit vseh je skupna – hrepenenje po svetlobi. Ko so si naši predniki udomačili ogenj, jim je ta predstavljal toploto, svetlobo in življenje samo. Da bi ga ohranili, so začeli izdelovati preprosta svetila – sprva iz keramike in lončevine, kasneje pa tudi iz kovine in stekla, v katera so vlivali različna olja, s katerimi so si svetili. Take oljenke so bile priljubljen trgovski izdelek in tako razširjene tudi po celotnem slovenskem ozemlju. Revnejši sloji so si kasneje svetili s preprostimi trskami iz smrekovega, borovega, bukovega in kostanjevega lesa, ki so gorele po petnajst ali dvajset minut in so jih vpenjali v preproste kovane klešče, imenovane čelešniki. Še posebej na Gorenjskem je veljalo, da fant, ki ni bil sposoben pripraviti dovolj trsk za razsvetljavo, še ni bil primeren za ženitev. V 12. stoletju smo priča razcvetu svečnikov, nova prelomnica v zgodovini svetil pa so lanterne, ki so plamen že zaščitile, da ni prehitro ugasnil. Devetnajsto stoletje prinese nov napredek – petrolejke, te pa konec 19. stoletja ponekod že nadomestijo električne luči, brez katerih si danes življenja skoraj ne znamo več predstavljati,« je razstavo predstavil Jože Rataj in izpostavil tudi nekaj praznikov, povezanih z lučjo. Eden takšnih je tudi bližajoče se gregorjevo. Na predvečer tega praznika, 11. marca, so obrtniki »vrgli luč v vodo«, kar je pomenilo, da je dan že tako dolg, da so svoje delo lahko opravljali pri dnev­ni svetlobi.

Odprtje razstave sta s kulturnim programom popestrila Nejč Slapar in Dino Gojo, razstavljene predmete, med katerimi so številni prava paša za oči, pa si bo mogoče ogledati še vse do drugega junija.