Najboljša šola

Najboljša šola se ne meri po rezultatih najboljših učencev. Niti se ne meri po količini priznanj in po udeležbah na tekmovanjih. Šola ne bi smela imeti prestižnega imena in dostopnosti samo za izbrance. Sploh ne bi smeli dovoliti takšnih razvrščanj v imenu demokratičnosti, preglednosti in večje izbire. Kajti ljudje smo površna bi­tja, hitro pademo na prestižne znamke, če ne zaradi drugega, pa zato, da smo boljši od sosedovih. Se bomo sedaj namesto »kako si« spraševali, »na katero šolo hodi pa tvoj otrok«? Oooh. A ga ni­ste mogli spraviti na kakšno boljšo? Boljšo po čem? Boljšo od katere?

Človek postane žalo­sten. Od raznovrstnih točkovanj in tekmovanj mi postaja slabo. V času, ko Slovenija zbira denar za dobrodelno in hvalevredno akcijo Podari malico (kako velikodušno, da poklanjajo po nekaj evrov tudi vladarji) za otroke, ki sta jim malica in kosilo v šoli postala nedostopna, se gremo spet novo igrico. Imenuje se – številka, številka na steni povej, katera šola najboljša je v deželi tej? Mogoče nam bi moralo zrcalce na steni povedati, da sploh ne potrebujemo najboljših šol. Mogoče še šol ne. Vsaj ne takšnih, kot jih je ustvaril aparat, ki je sam sebi namen. Aparat, ki uvaja spremembe – samo zato, da upraviči svoj obstoj. Vsako leto nove, pa čeprav samo preimenovanje šolskih predmetov. Ali pa dodajanje novih vsebin v prvo triletje, čeprav že vsi občutimo posledice nalaganja znanja, ne pa tudi njihovega utrjevanja in uporabe za življenje. Komu to koristi, izvajalcu ali uporabniku storitev? In ko naložimo vse to znanje in ga sproti preverjamo, ga za vsak slučaj (v imenu dobrobiti za otroke) preverjamo še z nacionalnimi preizkusi znanja in v srednjih šolah z opravljanjem mature. Zakaj preverjati preverjeno? Zaradi večje možnosti vpisa? Vsako leto rastejo nove šole in nas skrbi vpis? V srednjih šolah se borijo za obstoj in nas skrbi vpis? Večina izmed nas je preživela brez nacionalnega preverjanja znanja in tudi brez mature. Zato nismo imeli nič manj znanja in nič manjših možnosti za vpis.

Ampak argumenti šolskega sistema so močni, tako močni, da bomo vse to ohranili. Do kdaj? Do takrat, ko bo komisar iz Evrope rekel, da ni več potrebno? Rekel bo, naj s tem denarjem rajši opremimo šole, nahranimo otroke in pravično nagradimo mlade zaposlene. Nobena šola ne bo oživila prihodnosti otrok. Nobena količina dosežkov ne bo premagala te malodušnosti, v katero smo pahnili otroke. Kako boste pojasnili prizadevnemu študentu, ki je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado, da ga nihče v tej deželi ne po­trebuje? Kdo od nas si še upa reči otrokom, naj se učijo, da bodo lahko izbrali svoj sanjski poklic? Bodimo pošteni in razvrstimo vse. Primerjajmo standarde bivanja teh uspešnih učencev, ko odrastejo. Poglejmo njihova delov­na mesta in njihove dohodke, če jih bodo imeli. Bomo potem mogoče nehali to­čkovati, tekmovati in se primerjati? Kajti šola brez drugih sistemov, ki nadgradijo njeno delo, ne more obstati. Razen če je naš moto – čim več šolanja, ker ni dela. Uspeh bo otrokom nekaj pomenil, če bodo kot odrasli z njim dostojno preživeli. Dokler pa šolska psihologinja zasluži devetsto evrov, njena kolegica v sosednjih državah pa dva tisoč, bodimo tiho o tem, kako pomembna je šola. Pomembno je to, v kateri državi prodaš svoje znanje. Pomembno je, kako se znajdeš. Važno je, kako se pišeš. S točkami ali brez njih. S poštenostjo ali z goljufijo?

Verjamem samo v eno šo­lo. To je življenje. Najboljša šola je naš vsakdan. Naši otroci premagujejo tisoč in en izziv in noben od njih ni zapisan v šolskem programu. Soočajo se s tremo, s strahom in s primanjkljaji. Vsi zaposleni v šolstvu čaramo motivacijo zase in za otroke. Ko sprašujemo otroke po uspehih, naštevajo samo šolske uspehe. Tako globoko smo zasejali seme točkovanj, da otroci sploh ne vidijo, česa vsega so še sposobni. Njihovi talenti čakajo v zaprti vreči. Ne moremo jih točkovati niti meriti, ker v vsej zagnanosti po doseganju šolskih rezultatov sploh ne pridejo na vrsto. Škoda.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 15. september 2018 / 20:21

Pojedel »zarečen kruh«

Naziv mladega gospodarja leta je na letošnjem izboru na Prevaljah pripadel Mateju Ržku z Gorenjega Brda, ki je pred tremi leti od matere na kmetiji prevzel tudi dopolnilno dejavnost peke piškotov, kru...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 19. maj 2015 / 13:18

Na vrt za sprostitev

V Smledniku je v soboto potekalo Flancanje, tradicionalna prireditev, na kateri si obiskovalci izmenjajo doma vzgojene sadike. Povprašali smo jih, kaj jim pomeni vrtičkarstvo.

Preddvor / torek, 19. maj 2015 / 12:35

Spet bodo šli po Tovorni poti

Možjanca – V soboto, 23. maja (v primeru slabega vremena pa 30. maja), bo že tretji pohod po Tovorni poti Možjanca–Kokra. Tudi prejšnjega je pripravila okrepčevalnica Rožmarin na Možjanci, kjer se...

Domžale / torek, 19. maj 2015 / 12:34

Dan odprtih vrat Urada za delo Kamnik in Domžale

Kamnik, Domžale – Zavod za zaposlovanje – Urada za Kamnik in Domžale v četrtek, 21. maja, od 10. do 15. ure organizirata dan odprtih vrat. Sodelovali bodo nekateri lokalni delodajalci, ki bodo pred...

Radovljica / torek, 19. maj 2015 / 12:33

Spet bodo ustvarjali panjske končnice

Radovljica – Na Linhartovem trgu v Radovljici bodo jutri, v sredo, spet ustvarjali panjske končnice. Ustvarjalne delavnice že šestnajst let pripravlja Osnovna šola Antona Janše Radovljica. Letošnja...

Nasveti / torek, 19. maj 2015 / 12:28

Šola vedeževanja iz ciganskih kart

Za nalogo ste imeli karte Potovanje, Težave, Denar. Veliko rjave barve nam kaže na revnost v materialnem smislu in lahko si razlagamo, da ko se odpravimo na neko pot, moramo biti previdni...