Užitek v pršiču

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / nedelja, 2. marec 2014 / 14:18

Kranjska reber/Vrh Kašne planine (1435 m) - Ko so po daljšem času na nebu pokaže sonce, in to za konec tedna, ga je potrebno izkoristiti do popolnosti. Nizek razglednik, kjer v pravih razmerah z njegovega vrha vriskaš. Popolno razdevičenje.

Morbidno, turobno, dežev­no vreme me je počasi že spravljalo v depresijo. Obetajoča vremenska napoved za nedeljo mi je vlila novega upanja, da bom končno lahko s kakšne lepe snežene »flanke« pogledovala na zasnežene vršace, ki so trenutno zaradi velike nevarnosti snežnih plazov, zaradi stalnega sneženja, prenevarni za obisk. Odločitev je padla hitro, nekam, kjer še nisem bila. Cilj: Kranjska reber oz. Vrh Kašne planine.

Zapeljemo se proti Kamniku in nadaljujemo proti Kamniški Bistrici. Na križišču za Kamniško Bistrico nadaljujemo naprej proti prelazu Črnivec. Malce pod prelazom se levo odcepi cesta proti Podvolovjeku, proti Kranjskemu Raku. Ko dosežemo Kranjski rak oz. sedlo Volovjek, na primernem mestu parkiramo. S sedla se usmerimo na asfaltirano cesto, ki pelje proti Štajerskemu Raku in Kašni planini. Ob gostišču Štajerski Rak je tudi možno parkirati. Nadaljujemo po gozdni cesti, ki se v spodnjem delu zložno vzpenja, počasi pa pridemo do zmernega vzpona. Sledimo gozdni cesti, ki preči severno stran Kranjske rebri. Mestoma razgleden vzpon nam ponudi pogled na Veliko planino, Ostrico, Dleskovško planoto. Trenutno je pot povsem zasnežena, sneg predirajoč, za pešce dokaj naporno, zato priporočam krplje oz. smuči. Malce preden pridemo do sedla Na Kalu, celo malenkostno izgubimo na višini, nato pa se vzpnemo do sedla. Na sedlu je križišče, saj pot naravnost pelje proti Lepenatki, mi pa zavijemo desno, lahko na kolovoz, ali pa kar preko travnika in že smo pri pastirskem stanu na Kašni planini. S Kranjskega Raka smo do sem potrebovali približno eno uro.

Za kočo pred seboj zagledamo smučišče, s kančkom sreče deviško belo travniško sleme. Začnemo se vzpenjati proti vrhu travnika, a ko dosežemo vrh, je pravi vrh še v daljavi. Jaaa, užitek pri spustu bo še daljši. Nadaljujemo proti Vrhu Kašne planine, najvišjemu vrhu Kranjske rebri. Od pastirskega stanu do vrha smo potrebovali še približno dvajset minut. Na vrhu je cepin, s skrinjico in žigom.

Kranjska reber postreže s čudovitim razgledom; na zahodu je pred nami Velika planina, na severozahodu so Kamniško-Savinjske Alpe od Ojstrice preko Bab do Planjave, spredaj je Dleskovška planota. Pogled na sever se ustavi na Lepenatki in Rogatcu, zadaj je Raduha. Če pogledamo na vzhod, so pred nami Golte, na jugovzhodu pa Menina planina.

V nedeljo je bil sneg odličen. Pršič! Kaj več bi si človek še želel. Na vrhu se odženemo in zavijugamo po beli poljani, ki sicer ni strma, a nudi udobno in prijetno smučarijo. Travnik pod kočo pašne skupnosti je malce bolj strm, vse skupaj pa je precej kratko; zato predlagam, da se še enkrat povzpnemo na vrh ali pa vsaj do koče in še malce zavijugamo.

Ko smo naslednjič nazaj na gozdni cesti, nas čaka le še spust do Kranjskega Raka. Smuči naj bodo dobro namazane, sicer se bomo morali precej poganjati. No, odvisno pač od razmer in snega. Zimske ture je pač težko napovedati in predvideti, koliko užitka nam bodo nudile bele poljane.

Nadmorska višina: 1435 m
Višinska razlika: 406 m
Trajanje: 2 uri in 30 minut
Zahtevnost: 1 / 5