Krvavški učitelji smučanja Franci Ekar, Vili Egart, Tone Zupančič, Tone Ravnikar, Vlado Peneš, Janez Robas in Brane Tavčar v gostišču Dežman na Kokrici / Foto: osebni arhiv

Srečanje zlatih krvavških smučarskih jubilantov

Decembra so se srečali krvavški učitelji smučanja, ki so pred petdesetimi leti opravili tečaj za izvajanje šole alpskega smučanja. Jubilej so počastili v znanem športnem gostišču Dežman na Kokrici.

Dvanajst zlatih jubilantov je 20. aprila v letu 1969 na smučišču Krvavec opravilo izpit in praktikum za poučevanje šole alpskega smučanja. Od dvanajstih takrat novih vaditeljev se jih je tokrat na pobudi Francija Ekarja in Braneta Tavčarja zbralo le šest, sedaj veteranov učiteljev smučanja, da počastijo petdeseti zlati jubilej. Zbrali so se prvič, prej pa so se videvali in pozdravljali ne na belih strminah.

Srečanja so se udeležili: Franci Ekar, veteran, ki je bil tudi alpinist, gorski reševalec, gorski vodnik in učitelj smučanja, še vedno zaide v snežne in gorske strmine. Vili Egart je bil neutrudni delavec v Smučarskem klubu Triglav. Tone Zupančič ni samo vodil šole smučanja in poučeval, ampak je tudi tekmoval na smučarskih avio oziroma letalskih tekmovanjih. Tone Ravnikar je vseskozi aktiven v združenju učiteljev in trenerjev smučanja in enako prizadeven pri izvajanjih šole smučanja. Vlado Peneš je najstarejši veteran učitelj smučanja, ki pri 88 letih še vedno dnevno zahaja na smučanje na Krvavec, obenem pa letno prekolesari več kot šest tisoč kilometrov. Brane Tavčar je poleg smučarskih aktivnosti tudi pobudnik in predsednik Društva Rovtarji, kjer na aktiven in strokovno odmeven način ohranjajo nekdanje kulturno smučarske in kolesarske vrednote. Jubilantom se je pridružil tudi takratni inštruktor in demonstrator smučanja profesor Janez Robas, eden izmed še živečih, ki so usposabljanje vodili. Je nekdanji član demonstratorske vrste pri ZUTS Slovenije in še vedno zahaja na smučišča.

Vsi omenjeni so člani tako imenovanih Borovcev pri Zvezi učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije, ZUTS Kranj in Smučarske zveze Slovenije. »Bili smo in še vedno smo aktivne delovne osebnosti na področju društvenega prostovoljstva. Med nami so nekateri tudi veterani osamosvajanja Slovenije,« je povedal Zupančič, Tavčar pa je še dodal: »Lepo je obujati spomine na čase, ko so bile smuči precej drugačne, ko smo morali ''štamfati'' in smo izučili na tisoče tečajnikov. Sam sem v zimski sezoni na smučeh preživel 16 tednov.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 4. julij 2014 / 10:29

Za ceste zmanjkalo denarja

Direkciji za ceste je že pošel denar za vzdrževanje cest, do konca leta pa bi potrebovala še sedemdeset milijonov evrov. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel predlaga, da jih vzamejo Dar...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...