Kaj se dogaja v BiH?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 22. februar 2014 / 13:17

Mirna Bosna? Kje pa! Protesti, ki so v zadnjih letih zajeli vse Sredozemlje s Slovenijo vred, so zdaj pretresli tudi že tako ali tako nemirno Bosno. Najmočneje so se razvneli v Tuzli, ki je bila v BiH nekaj takega, kot v Sloveniji Maribor …

V protestih vodi Tuzla

Trideset let je že od olimpijskih iger v Sarajevu 1984. Od takrat je šlo v tem mestu in obdajajoči ga državi vse navzdol. Narodnostno najbolj zapletena jugoslovanska republika je doživela najhujšo državljansko vojno; oblegano Sarajevo je bilo njen simbol, genocid v Srebrenici njen tragični vrhunec. Tragedija BiH se je končala s sporazumom v Daytonu. Premirje, ki je tedaj nastalo, je majavo in zapleteno. Zdaj so ta navidezni mir pretresli še veliki socialni nemiri. Zajeli so skoraj vsa večja mesta (Travnik, Brčko, Sarajevo, Mostar, Zenica), vrhunec so dosegli v Tuzli. Zakaj ravno tu? Tuzla ima okrog 130 tisoč prebivalcev, v socializmu je imela razvito rudarstvo in industrijo (rudnik in tovarna soli, tovarna Dita, poznana po pralnem prašku Ava, velika termoelektrarna …), zdaj pa je to mesto brezposelnih. Kar ni uničila državljanska vojna, so pokončali tajkuni. Novinarka Dušica Ikić, pripadnica Balkanske mreže za raziskovalno novinarstvo (BIRN), pripoveduje: »V času razvoja rudarstva so v Tuzli živeli ljudje do 39 različnih narodnosti. Mesto se je razvijalo v duhu enotnosti in boja za boljši jutri vseh ljudi. Tuzla je bila vodilna tudi na področju kulture. Gledališče je staro več kot stoletje, v 50. letih prejšnjega stoletja je imela Tuzla prvi džezovski orkester v BiH, enega od treh v nekdanji Jugoslaviji. Gojili smo tudi dobre medsosedske odnose. Prav zaradi takšnega načina življenja v Tuzli leta 1992, ko se je začela vojna v BiH, razen posameznih primerov ni bilo medetničnih spopadov … Poleg tega, da smo fini ljudje, ki se radi družimo, smo tudi revolucionarji. Zato ne preseneča, da se je ta revolucija, če jo tako imenujemo, začela v Tuzli.« Ljudje so se organizirali v tuzelski plenum in se ne mislijo kar vdati v usodo. Ko se je vse skupaj začelo, so jih oblastniki ozmerjali s huligani. Ikićeva: »Kar je v zgodbi o huliganih pomembno poudariti, je, zakaj se ne postavlja vprašanje, ali so huligani tudi tisti, ki so uničili toliko tovarn in celotno gospodarstvo BiH v zadnjih dvajsetih letih. Škoda, ki so jo ustvarili protestniki v poskusu, da uveljavijo svoje pravice, je minimalna v primerjavi s škodo, ki so jo ustvarili vladajoči politiki z odvzemanjem pravic delavcev.« Spodbudno je tudi dejstvo, da bosanskim ljudem v težkih časih ni usahnil smisel za humor. Da je res tako, priča tale »vic«: »Znaš ko je kriv za ove proteste? – Saudijci.« »Ma kakvi Saudijci, bolan?« »Pa oni s Audijima.« Te besedne igre ne kaže prevajati, saj jo gotovo razumejo tudi tisti, ki glavnega jezika nekdanje Juge ne razumejo več. (Vir: MMC RTV SLO) – Kaj se torej obeta tej nesrečni državi? Skoraj polovica od njenih štirih milijonov državljanov je Bošnjakov, tretjina Srbov, sedmina Hrvatov. A to, da je iz treh narodov, ni nič tragičnega. Tragikomično je neko drugo dejstvo: da mora ta obubožana država rediti kar 14 vlad na različnih ravneh (državni, kantonalni in entitetni), 140 ministrstev in še 142 občinskih vodstev. Poskušajmo pojasniti. BiH ima dve politični »entiteti«; prva je Federacija Bosne in Hercegovine oziroma politična skupnost Bošnjakov ter bosanskih Hrvatov, druga pa Republika srbska, ki združuje bosanske Srbe. Med obema entitetama ni fizične meje. Narodnostno mešani in mednarodno nadzorovani Distrikt Brčko ne pripada nobeni izmed entitet, a je del državnega ozemlja. Federacija BiH je razdeljena na deset kantonov, ti pa nadalje na občine; Republika srbska ima le občine in vlado … Razumi, kdor more.

Vsi Norvežani kronski milijonarji

Ste vedeli, da so vsi Norvežani milijonarji? Kraljevina Norveška je 1990 ustanovila državni penzijski sklad (Statens pensjonsfond – Utland, SPU), v njem hranijo del dobičkov od prodaje nafte, ki so jo 1969 odkrili v Severnem morju. Stanje sklada prikazuje števec na spletni strani centralne banke, ki ta sklad upravlja, in minulo sredo se je povzpel na 5,11 bilijona kron (609,58 milijarde evrov). Sklad je tako prvič presegel mejnik milijona kron na prebivalca; Norveška šteje 5.096.300 prebivalcev.

Umetniški izjavi

Sloviti nemški likovni umetnik Georg Baselitz (r. 1938) je izjavil: »Umetnik ni odgovoren nikomur. Njegova socialna vloga je asocialna ... Njegova edina odgovornost je v odnosu do lastnega dela.« Ameriška filmska igralka Shirley Temple (1928–2014), ki je umrla 10. februarja, pa je še za živa povedala: »V Božička sem nehala verjeti pri šestih letih. Mama me je peljala gledat Božička v veleblagovnico in prosil me je za avtogram.« Komentirajte sami.