Prešeren za Besn'čane

Danes, ko umetniški težka prede, odvetniška pa ni preveč spoštovana, bi se France Prešeren nedvomno preživljal s pisanjem pesmi. Besničani so mu za nekaj litrov domačega iz »tabelih češenj« naročili aktualno pesem.

O Vesna!

O Besn'ca! Srečna, draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji očeta;
smuči in tek sta skup vzeta,
je šprintala kot skira sneta.

Saj vedla ni, a se še splača,
poškodb, bolezni, brez obeta.
Ji ni b'la vera vase vzeta,
grem v Soči, vem, se splača.

V šprintu tri najboljše srne,
bi daljši nohti b'li srebrni,
a člov'k obrača, Bog obrne.

Srce in boj vse tja do konca,
za bron, ki ima ga Besničanka,
ponosnejši smo zdaj od sonca.