Še se bomo zadolževali

Komaj se je Slovenija ta teden znova zadolžila za 3,5 milijarde dolarjev, že finančni minister Uroš Čufer napoveduje novo zadolžitev v letošnjem letu. Predsednik Borut Pahor razpisal evropske volitve.

Zaradi dolga odvisni od tujine

Slovenija se je ta teden znova zadolžila, tokrat za 3,5 milijarde dolarjev oziroma 2,5 milijarde evrov. Po mnenju finančnega ministra Uroša Čuferja je bila zadolžitev uspešna, hkrati pa je opozoril, da smo v zadnjih letih postali razmeroma zadolžena država, katere dolg se bo vsaj še dve leti zviševal. Skrbi predvsem ugotovitev ministra, da je slovenski javni dolg (73 odstotkov BDP) sicer še vedno pod povprečjem EU, sposobnost Slovenije, da ga sama financira, pa manjša od močnejših gospodarstev, zato je država vse bolj odvisna od tujine. Letos moramo tako odplačati kar za 3,3 milijarde evrov glavnic, približno milijardo evrov naj bi bilo proračunskega primanjkljaja. Ker pa vlada želi kljub vsemu leto zaključiti s tako rezervo, da bo v leto 2015 vstopila normalno, se bo morala država letos še enkrat zadolžiti, tokrat najverjetneje na evropskem trgu, saj bo to ugodneje, napoveduje Čufer. Znižanje dolga mora biti zaradi ohranjanja finančne suverenosti Slovenije na srednji rok v središču ekonomske politike, opozarja. Po njegovem je treba tekoče javne finance uravnotežiti do leta 2017, za zniževanje javnega dolga pa bi moral biti namenjen tudi ves izkupiček od privatizacije. Za slovensko konkurenčnost bi bilo dobro zadolženost čim hitreje spraviti na šestdeset odstotkov BDP in jo tam zasidrati, po sedaj zamišljeni dinamiki pa bomo za to potrebovali vsaj dvajset let. Prednostna naloga seveda ostaja prestrukturiranje podjetij oziroma zagotovitev gospodarske rasti, minister pa je že omenil tudi po­trebo po novih strukturnih ukrepih na področju pokojninskega sistema, zaposlenosti v javnem sektorju, subvencij in socialnih transferjev ter porabe EU sredstev.

Mešetarjenje s kandidati

Medtem ko vlada Alenke Bratušek še vedno ni kompletna zaradi izpraznjenih položajev ministrov za go­spodarstvo in zdravje, ji je opozicijski SDS že napovedal novo interpelacijsko izkušnjo. Tokrat bodo v državnem zboru preverjali podporo šolskemu minis­tru Jerneju Pikalu, ki mu SDS očita domnevne ne­pravilnosti pri javnem razpisu, na katerem je zmagala »njegova« Fakulteta za družbene vede. Sicer pa naj bi vladne stranke predvidoma danes podpisale koalicijsko pogodbo, če bo koalicija seveda pred tem razčistila kadrovska vprašanja, vsaj tako opozarja Karl Erjavec, prvak DeSUS-a. Ta teden sta namreč postala znana kandidata premierke Alenke Bratušek za nova ministra. Gospodarski resor naj bi prevzel Metod Dragonja, zdravstveni resor pa Alenka Trop Skaza. Imenovanje Dragonje verjetno ne bo vprašljivo, drugače pa je s kandidaturo Trop Skaze, saj DeSUS zahteva ohranitev dveh ministrov. Tako bi radi na položaju ministrice za zdravje videli njihovo podpredsednico in sedanjo državno sekretarko Brigito Čokl, še bolj verjetna pa je menjava ministrice brez listnice Tine Komel, namesto katere bi vodenje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prevzel desusovec Gorazd Žmavc.

Maja evropske volitve

Predsednik republike Borut Pahor je v sredo za 25. maj razpisal (za Slovence tretje) volitve v Evropski parlament, v katerem Sloveniji pripada osem poslanskih mest. Ob podpisu odloka je Pahor poudaril, da je Evropski parlament edina ustanova, ki izraža neposredno politično voljo Evropejk in Evropejcev. Napovedal je, da bo v času evropskih volitev, tako kot vseh drugih volitev, absolutno politično nevtralen in nepristranski v smi­slu, da ne bo mogoče kakršne koli njegove izjave o evropski sedanjosti ali prihodnosti razumeti v podporo eni ali drugi politični stranki. Po njegovem mne­nju je v slovenskem nacionalnem interesu, da je Evropska unija zelo živahna in uspešna, njen zaton pa bi za majhen narod pomenil velike probleme. Državna volilna komisija bo z vsemi pripravami in postopki za izvedbo evropskih volitev lahko začela s 24. februarjem.

Ovadba zaradi Stožic

Kar nekako pričakovano je ta teden Nacionalni preiskovalni urad podal kazensko ovadbo zaradi suma preslepitve bank pri pridobivanju posojil, namenjenih za financiranje športnega objekta v Ljubljani. Policija identitete ovadenih ne razkriva, javna tajnost pa je, da je ovadba povezana s centrom Stožice, ovadeni pa naj bi bili ljub­ljanski župan Zoran Janković, nekdanji prvi mož Zavoda Tivoli in sedanji obrambni minister Roman Jakič, nekdanji direktor Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice Samo Lozej ter nekdanja direktorja podjetja Grep Uroš Ogrin in Zlatko Sraka. Po besedah direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Majheniča kriminalisti utemeljeno sumijo, da sta odgovorni osebi projektne družbe iz Ljubljane pridobili posojilo za financiranje grad­nje športnega objekta v Ljubljani v višini 115 milijonov evrov, čeprav sta vedeli, da ne izpolnjujejo pogojev sindikata sedmih bank. Po neuradnih informacijah je navedena peterica osumljena, da so podpisali 1,8 milijona evrov vredno fiktivno pogodbo za najem parkirnih prostorov, s katero je Grep dobil posojilo pri Novi Ljubljanski banki (NLB). S tem naj bi storili kaznivo dejanje preslepitve pri pridobivanju posojil in pomoč pri tem kaznivem dejanju.