![](/images/20140212/140219952-AR_1.jpg?Size=main_picture&ImageVersion=online_l1)
Navdušeni nad hrano in pismenkami
V učenje kitajščine je v Kranju na vseh vzgojno-izobraževalnih ravneh od vrtca do gimnazije v okviru projekta spoznavanja kitajske kulture in jezika vključenih 141 otrok.
Na Gimnaziji Kranj in Osnovni šoli Orehek so letos kot prvi na Gorenjskem v sodelovanju s Konfucijevim inštitutom iz Ljubljane pristopili k projektu spoznavanja kitajske kulture in jezika. Sodobna kitajščina z 1,3 milijarde govorci velja za najbolj razširjen materni jezik na svetu in najpogostejši jezik v svetu spletne komunikacije. »Kitajščina postaja vse pomembnejši jezik, zato me veseli, da na Gorenjskem mi začenjamo to zgodbo,« je ob tem poudaril ravnatelj Gimnazije Kranj Franc Rozman in dodal, da so že prej ponujali možnost fakultativnega učenja kitajskega jezika, zdaj pa so to razširili še s spoznavanjem kitajske kulture.
Z letošnjim šolskim letom so učenci osnovnih šol že dobili možnost učenja kitajskega jezika kot izbirnega predmeta v zadnji triadi, v prihodnje pa naj bi kitajščina svoje mesto pridobila tudi na gimnazijah, in sicer kot drugi tuj jezik. Franc Rozman upa, da bodo učni načrt potrdili v kratkem. Ta čas se s kitajščino skozi igro seznanja trideset otrok v vrtcu pri osnovni šoli Orehek in podružničnem vrtcu v Mavčičah. V Osnovni šoli Orehek in podružnični šoli Mavčiče se od 1. do 9. razreda kitajsko uči kar 75 učencev, na Gimnaziji Kranj pa dve kitajski skupini ob vseh svojih obveznostih obiskuje 36 dijakov. Osrednji del projekta predstavlja učenje kitajskega jezika, ki ga skupaj izvajata slovenska in kitajska učiteljica Nina Ovsenek in Xu Xiao. Poleg jezika spoznavajo tudi kitajsko kulturo, pomembnejša praznovanja, zgodovino in kaligrafijo. V vrtcu se otroci s kitajsko kulturo in jezikom srečujejo prek igre in druženja zgolj s kitajsko učiteljico, je razložila sinologinja Nina Ovsenek, na osnovnošolski in gimnazijski stopnji pa pouk vodita skupaj. Igre ne manjka tudi kasneje v šoli in na gimnaziji, je priznala, čeprav se zahtevnost znanja, ki naj bi ga pridobili, povečuje. V nižjih razredih je poudarek na spoznavanju pismenk, v višjih razredih pa vse večji poudarek namenjajo tudi kulturi. »Zelo jih zanima tudi hrana in priprava kitajskih jedi. Ves čas me sprašujejo, kdaj bomo kuhali,« se posmeje Nina Ovsenek.
V enem letu naj bi vsaj v višjih razredih in na gimnaziji učenci in dijaki osvojili že toliko znanja, da bi obvladali vsaj osnovno komunikacijo v kitajskem jeziku. V Gimnaziji Kranj si tako prizadevajo tudi za vzpostavitev stikov in povezovanja s partnersko šolo v kitajskem mestu Suzhou. V sklopu sodelovanja so razen komunikacije s kitajskimi učenci predvideli tudi izmenjave dijakov. Obenem so na gimnaziji v sodelovanju s Konfucijevim inštitutom in univerzo Hanban iz Pekinga vstopili v postopek pridobivanja Konfucijeve učilnice, ki naj bi postala regijsko središče, s katerim naj bi sodelovale gorenjske šole, na katerih bi se prav tako odločili za poučevanje kitajščine.