Največja skrb: kako na delo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Jezersko / torek, 11. februar 2014 / 15:30

V petek sem se želela na lastne oči prepričati, kakšno je po vremenski ujmi življenje na Jezerskem, odrezanem od doline.

Jezersko – Zgodba se začne v štabu Civilne zaščite v Preddvoru, kjer za zvezo z Jezerskim skrbi Dejan Kavaš. Z novinarsko kolegico nama zagotovi mesto v enem od oklepnikov, ki že ves teden vozijo na relaciji Preddvor–Jezersko.

Potnica, ki se v petek vkrca v oklepnik za Jezersko, je tudi Tina Plaznik. Dan po­prej je šla v službo v Medvode z Jezerskega čez Avstrijo, sedaj se domov vrača po hčerko, da se bosta začasno nastanili pri prijateljih v Kranju. Na liniji Preddvor–Jezersko od ranega jutra do pozne večerne ure vozi šest valukov, v našem se poleg voznika, še dveh vojakov in njunega nadrejenega ter prostovoljnega gasilca peljemo še trije civilisti: novinarki in gospod, ki gre na domačijo v Kokri nakrmit živali. Pred nami jih je na Jezersko peljalo že več: naložijo hrano, pošto in druge potrebščine, ki jih potrebujejo od sveta odrezani prebivalci. Tem v pomoč je ves čas aktivnih šestnajst vojakov (z občasnimi okrepitvami) 132. gorskega bataljona z Bohinjske Bele, skupina vojakov ostane na Jezerskem in tam prenoči, če bi jih domačini morda potrebovali. Zelo so motivirani, jih pohvali stotnik Tomaž Kokl, sicer domačin iz Potoč, ob tem pa ne pozabi pohvaliti požrtvovalnih prostovoljnih gasilcev, s katerimi od prvega dne delajo skupaj in so jim za zgled. Vojak je tam, kamor ga pokliče dolžnost, mladi Matic Košir bi se bil sicer pripravljal na misijo KFOR na Kosovu, tako pa pomaga tukajšnjemu civilnemu prebivalstvu, kar je prav tako dobra izkušnja na vojaški poti.

Valuk do Jezerskega po­trebuje petinštirideset minut. Nič več se mu ni treba ustavljati, da bi njegova posadka odstranjevala podrta drevesa, tega dne gre razmeroma gladko. Ko izstopimo na Jezerskem, tam ni v ničemer videti, da je življenje podrejeno posledicam naravne ujme. Šola in vrtec sta sicer prazna: sredi tedna so gor pripeljali učiteljice, toda srečanje z učenci je bilo kratko, pouk je zaradi nevarnih razmer odpadel. Pred gasilnim domom na vrnitev v dolino čaka Matjaž Šinkovec iz kranjske patronažne službe, ki je obiskal bolnike. Tja so ga odpeljali jezerski gorski reševalci. Vaška trgovina Jezerjan pa je deležna običajnega dopoldanskega obiska. »Z vsem smo dobro oskrbljeni: že od ponedeljka nam vozijo hrano in druge potrebščine iz doline. Naš dobavitelj Cash&Carry iz Naklega pripelje robo v Preddvor, tam jo naložijo v valuke in jo pripeljejo na Jezersko, ljudje normalno prihajajo ponjo v trgovino. Iz bolj oddaljenih hiš pa nas pokličejo, kaj potrebujejo, potem pa jim gasilci naročeno odpeljejo na dom,« pove poslovodkinja Slavica Kavaš. Pohvali, kako po za­slugi do­bre organizacije civilne zaščite, gasilcev, reševalcev, občine in župana vse dobro deluje, znova pa se je izkazala solidarnost med ljudmi. Med kupci je tudi Ana Žagar s kmečkega turizma Olipje, ki je nudila gostoljubje dvema družinama, zaradi nevarnosti evakuiranima s svojih domov. Srečamo družino Retelj. Njene člane najbolj skrbi, kako bo prihodnji teden, če bodo še vedno odrezani od sveta: oče je sicer šel v službo v dolino in tam prespal, mama bo šla po dopustu v ponedeljek, hči sedmošolka ta teden od doma dela za šolo po navodilih, ki jih od sošolcev in učiteljev dobi po elektronski pošti. Za prihodnji teden ji predlagajo, da se začasno preseli h kateri od sošolk v Preddvor, toda če bodo vsi trije v dolini, kaj bo z mlajšim otrokom, ki hodi še v podružnično šolo na Jezerskem? Take in podobne težave čuti vsaj 150 ljudi na Jezerskem, poudari župan Jure Markič. Del jih bodo že spravili v dolino z valuki, nekaterim predlaga »ovinek« proti Kranju čez Železno Kaplo in Avstrijo, o začasni namestitvi zaposlenih se dogovarjajo s kranjskim dijaškim domom. Kljub napetosti in negotovosti pa Jezerjanov ni zapustil smisel za humor. Ko dobi klic iz doline, se župan oglasi: Tukaj republika Jezersko, že tiskamo svoj denar. »Odcepljeno« Jezersko je videti, kot bi bilo samozadostno, a brez dobrih sosedov (iz občin Preddvor in Železna Kapla) ter vrste intervencijskih služb od vojske, policije, gasilcev do gorskih reševalcev ne bi šlo. V štabu Civilne zaščite nam poveljnik Andrej Tepina poroča, da v intervencijskih in oskrbovalnih ekipah dnevno dela okoli osemdeset ljudi. Jezersko z elektriko napaja pet agregatov, posamezne kmetije imajo svoje. Na bencinski črpalki je na voljo gorivo, cisterna je prispela z avstrijske strani. »Ob pogoju, da ljudje ne hodijo v gozd in hribe, so razmere normalne. Edini problem je cesta v dolino, ki je še vedno nevarna, zaradi česar bo dolina verjetno še ves teden nedostopna. Ljudi zato najbolj obremenjuje negotovost, kako bodo prišli na delo,« strne Andrej Tepina.