Šelestenje fotografij

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 10. februar 2014 / 11:31

V galeriji Menačenkove domačije v Domžalah je na ogled razstava del Arven Šakti Kralj Szomi.

Domžale – Še dobro, da ima galerija Menačenkove hiše dva razstavna prostora in so se obiskovalci odprtja razstave Arven Šakti Kralj Szomi lahko porazdelili v njej. Kot se rada pošali, jo zaznamuje nekako dvojinsko življenje. Prvo ime je dobila po Tolkienovi Arwen, keltski »zvezdi ljudem«, drugo pa po Shakti, indijski »boginji osnovne življenjske energije«. Po prvih desetih letih življenja se je preselila v Anglijo, kjer je po svojem drugem desetletju diplomirala na slovitem Goldsmiths College University of London iz predmeta Fine Art – Studio Practice and Contemporary Critical Theory. Pred vrnitvijo v Slovenijo je opravila podiplomski študij iz angleščine, nato je na ljubljanski likovni akademiji dokončala še magistrski študij fotografije in videa. Stalnost njene dvojinskosti potrjuje tudi to, da se poleg podobe ukvarja z besedo: je ena najbolj cenjenih prevajalk umetniških besedil v Sloveniji.

Tokrat se predstavlja s 14 fotografijami v črno-beli tehniki, ki so »skrite« v lesenih šatuljah. Obiskovalec si za ogled torej vsako posebej odpre. Zakaj v šatuljah? »V umetniškem delu sem zelo intimen človek. Zato mislim, da z odpiranjem tudi obiskovalec svojo pozornost še bolj osredotoči na tisto, kar je v škatlici. To intimnost tako nekako prenesem nanj,« razmišlja Arven Šakti. Ali, kot je zapisala kustosinja razstave Katarina Rus Krušelj: »V svojevrstni pripovedi nam je umetnica Arven Šakti Kralj Szomi pripravila zanimiv nabor dialogov o kulturi, umetnosti in življenju skozi fotografsko podobo in medija knjige umetnika. Primarno vlogo v konceptualni postavitvi nosijo črno-bele fotografije, ki v soodnosnosti tvorijo različne dialoge med predmetnim in nepredmetnim svetom.« Del vizualne govorice, ki nam jo Arven Šakti tokrat posreduje, so še tako imenovane knjige umetnice, avtorica pa je obudila tudi cianotipijo, že skoraj pozabljen fotografski postopek iz sredine 19. stoletja, in kot osrednji motiv razstave uporabila likovni portret Franceta Prešerna, ki nam v teh dneh, ko praznujemo slovensko kulturo, o naši kulturnosti kaj pove – ali pa ne.