Umetniški raj Paradiža

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 8. februar 2014 / 14:47

V dneh, ko praznuje slovenska kultura, v Tržiškem muzeju povezujejo kulturno dediščino mesta s sodobno umetnostjo. Stara fužina in kovačnica Germovka je tržiška zgodovina, prostorska instalacija v njej je aktualna umetnina Mateja Andraža Vogrinčiča.

Tržič – Menda je predel Tržiča med Mošenikom in Tržiško Bistrico, kjer je tokratna galerija, fužina in kovačnica, imenovana Germovka, ime Paradiž dobil zaradi tam živečega možakarja, ki je izdeloval najlepše paradiže, adventne venčke s čudovitimi rdečimi jabolki. Z rajskim naslovom, Paradiž torej, je svoj avtorski projekt, ki so ga odprli in prvič predstavili v torek, poimenoval tudi mednarodno priznani umetnik Matej Andraž Vogrinčič ali kot je zapisal v predstavitvi projekta: »V Tržiču stoji dolga stavba z enim oknom. Na njej je tabla. Na tabli je ime ulice. Ulici je ime Paradiž. Na začetku ime deluje skoraj rahlo sarkastično. Nobenega Paradiža ni na vidiku. Vsaj jaz ga nisem videl. Dokler nisem odprl vrat te stavbe.«

Velikost mesta ali države, kjer je doslej postavljal umetniške projekte v javnem prostoru, mu nista bila nikoli ustvarjalno merilo. Tokrat se je odzval vabilu iz Tržiškega muzeja, direktorice Jane Babšek in kustosinje Tine Pleško, za projekt pa jim je uspelo pridobiti tudi sredstva na razpisu Ministrstva za kulturo. »Tržič je majhen le po tem, da sem si, drugače od nekaterih drugih večjih mest, lokacije, primerne za postavitev, ogledal v enem dnevu. Mesto ima sicer kar nekaj lepih in zanimivih, a žal propadajočih objektov, ki pa imajo prav zato svoj šarm. Ko sem prvič stopil v kovačnico, sem vedel, da je to prostor, ki ga bom izbral za svojo postavitev,« je povedal Matej Andraž Vogrinčič.

Stara fužina in kovačnica, tako imenovana Germovka, je sicer dislocirana enota Tržiškega muzeja, ki je doslej nekoliko pozabljena čakala na boljše čase in morebitno obnovo. Zato ima tokratna instalacija dvojno vsebino: ponuja nam tako vrhunski umetniški dogodek kot pogled v tržiško kulturno in industrijsko dediščino, kot je bilo povedano na odprtju, pa tudi za začetek novega življenja stare Germovke. »Priprava prostora za Vogrinčičevo postavitev je tako rekoč združila vse sodelavce muzeja,« dodaja direktorica Jana Babšek. Že spomladi so konservirali portal in popravili vrata v kovačnico, postavili zaščitne mreže, uredili problematične dele ostrešja, predvsem pa pospravili odpadke. Nekatere predmete je avtor želel pustiti v prostoru.

»Instalacija govori o kovaštvu in čevljarstvu, s prvim so se ukvarjali v stavbi, druga dejavnost pa je nasploh ena izmed tržiških značilnosti. V Tržiškem muzeju sem našel stare okovane čevlje iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ki so jih nekoč nosili iz generacije v generacijo. Čevlji so imeli različne vrste in vzorce podkovanja. Tako sem izdelal šest šablon, v prostoru pa so mi medtem pripravili pod iz smrekovih desk. Šestega aprila sva s pomočnikom Jožetom Prašnikarjem pričela delati,« je povedal Matej Andraž Vogrinčič, ki je tako mesec dni preživel ob zabijanju žebljev v tla. V sedem metrov širokem in trinajst metrov dolgem prostoru se tako sprehodimo po več kot tisoč »odtisih podplatov čevljev«. Za manjše je umetnik uporabil 22, za večje po 33 žebljev, vsega skupaj je v pripravljena tla zabitih okrog 28.500 žebljev. Obiskovalec ima tako občutek, da se sprehaja po nekakšni »kovaški« preprogi. Stopala hodijo, stojijo, so obrnjena drugo proti drugemu, se »pogovarjajo«. »Kot ples stopinj, kot ples žebljev, kovačev, čevljarjev, tkalcev, ples vseh, ki so pustili stopinje v Tržiču,« razmišlja Matej Andraž Vogrinčič, ki je zadovoljen z opravljenim, hkrati pa: »Odprtje je zame kot avtorja nekakšen prijetno žalosten občutek. Prostorska postavitev je bila v času, ko sem jo ustvarjal, skoraj intimen del mene, nekaj kar sem razvijal in hkrati skrbno čuval, ujčkal …«

»To je prvi projekt v Germovki, ki jo bomo v prihodnjih letih temeljito rekonstruirali. Dodali bomo kovaške naprave, kakršne so bile včasih, usposobili ognjišče. Na srečo ima naš muzej odličnega restavratorja konservatorja, metalurga Boštjana Megliča, ki se bo lotil rekonstrukcije vodnega kolesa, transmisije pogona, padajočega kladiva, tako imenovanega norca …,« razloži Jana Babšek in doda: »To bo naša kovaška zbirka. Del se bomo konkretneje lotili v letu 2015, saj bomo letos najprej zaključili prenovo čevljarske zbirke, postavili pa bomo tudi smučarsko zbirko, ki bo edinstvena pri nas.«

Odprtje Vogrinčičevega Paradiža je poleg veliko ljudi, ki so prišli kljub neprijazni zimski klimi v Germovki, na zanimiv način z recitacijo pesmi Vojteha Kurnika oplemenitil župan Borut Sajovic.