Ledeni oklep ohromil tudi Gorenjsko

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gorenjska / torek, 4. februar 2014 / 09:56

Okoli pet tisoč gospodinjstev brez električne energije ali z moteno preskrbo, marsikje tudi z motnjami pri preskrbi s pitno vodo, opustošenje v gozdovih, kjer se drevesa zaradi žleda in težkega snega lomijo kot po tekočem traku, zaprte šole ... To je le del katastrofalnih posledic, ki jih je v zadnjih dneh na Gorenjskem (in drugod po državi) povzročil ledeni oklep.

Gorenjska – Po napovedih vremenoslovcev bo tudi Gorenjska vse do jutri, ko naj bi vendarle prišlo do otoplitve in normalizacije razmer, ostala v ledenem oklepu, ki je predvsem v soboto in nedeljo povsem ohromil večji del države in povzročal velikanske težave, zaradi katerih so bili nenehno na terenu številni gasilci, cestarji, gozdarji, delavci elektro podjetij in drugi, marsikje pa so zaprli tudi šole. Pod težo snega in žleda so se kot po tekočem traku namreč lomila drevesa, marsikje so se zaradi padlega drevja potrgali vodniki in celo podrli daljnovodi, zato je bilo brez električne energije na tisoče gospodinjstev. Zaradi podrtega drevja so bile (tudi še včeraj) zaprte mnoge ceste, na cesti Preddvor–Jezersko zaradi nevarnih razmer še vedno velja popolna zapora prometa, zato so tja včeraj s tremi valuki Slovenske vojske prepeljali hrano in drug material. Brez cestnega dostopa so kljub velikim naporom gasilcev, ki so pri tem ostali brez enega vozila, na katerega je padlo drevo, ostali tudi v Sovodnju, kjer so jim včeraj prav tako dostavili hrano in drug najnujnejši material. V nekaterih območjih po državi, zlasti na območjih občin Pivka, Postojna, Logatec, Vrhnika, Loški potok in na Cerkljansko-Idrijskem območju, so razmere še precej slabše, predvsem se je pojavil problem pomanjkanja agregatov, zato je Slovenija že zaprosila sosednje države in druge članice Evropske unije za pomoč v tej obliki.

Po prvih podatkih naj bi bilo po vsej državi na tleh okoli petsto ton železja, kablov in daljnovodov, je včeraj sporočil minister za obrambo Roman Jakič in dodal, da je brez električne energije kar 25 odstotkov odjemalcev, odprava nastale škode pa bo trajala nekaj mesecev. Po včerajšnjem sestanku predstavnikov elektrogospodarstva, civilne zaščite, gasilcev in vojske so vse prebivalce in lokalne skupnosti, ki potrebujejo pomoč, pozvali, naj sporočijo in povedo, kaj potrebujejo. Za prebivalce je najlažje, če za pomoč zaprosijo na številko 112.

Po oceni predsednika Gasilske zveze Slovenije Jošta Jakše je pri zaščiti in reševanju po vsej državi v zadnjih dneh pomagalo skoraj deset tisoč prostovoljnih gasilcev, aktiviranih je bilo tudi več kot 7600 pripadnikov civilne zaščite in drugih. »Tudi na Gorenjskem bomo najkasneje v torek dobili tri avstrijske agregate velike moči, ki jih bomo predali Elektru Gorenjska. Sicer pa iščemo tudi nekaj dodatnih agregatov za območji Jezerskega in Sovodnja, ki sta odrezani od sveta,« je včeraj pojasnil Jernej Hudohmet, vodja kranjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje. Kot je povedal, je bilo samo v soboto in nedeljo po vsem Gorenjskem na terenu skoraj 1500 gasilcev iz devetdesetih gasilskih enot.

Na Gorenjskem je bila še včeraj dopoldne motena ali prekinjena preskrba z električno energijo na več kot 190 transformatorskih postajah, kar pomeni približno pet tisoč gospodinjstev, podjetij in drugih ustanov. »Že od sobote zvečer, ko so se razmere zaradi ledenega dežja začele dramatično slabšati, so na terenu vse naše ekipe in kooperanti, ki se po svojih najboljših močeh trudijo odpravljati napake na daljnovodnih povezavah. Ekipe bodo poskrbele, da bodo odjemalci v najkrajšem možnem času dobili električno energijo, posledice snegoloma pa bodo odpravljali zagotovo še ves teden. Zaradi izrednih razmer v tem trenutku še ne moremo podati informacije o ocenjeni škodi, saj se stanje iz ure v uro spreminja. V teže dostopnih naseljih, na primer na Jezerskem, do koder naši delavci zaradi zaprte ceste niti niso mogli priti, pa si pomagajo z agregati,« je pojasnila Renata Križnar iz Elektra Gorenjska. Največ težav zaradi žleda in južnega snega je bilo na območjih Poljanske doline, Krvavca, doline Kokre z Jezerskim, v vaseh pod Storžičem, v Tržiču proti Jelendolu, na širšem območju Kranja (Nemilje, Besnica), okolici Jesenic in Radovljice (Kropa), prav tako na območju Bohinja in proti Rudnemu polju na Pokljuki. O moteni preskrbi z električno energijo je včeraj poročal tudi Elektro Ljubljana, in sicer na območju Žirov, Kamnika in Domžal. Zaradi izpada elektrike so imeli predvsem na območju Komunale Kranj težave tudi pri preskrbi s pitno vodo. Ta je bila najbolj motena v Potočah v preddvorski občini ter v Dupljah in Strahinju v nakelski občini. Prav tako so imeli težave pri preskrbi s pitno vodo na območjih občin Kamnik, Domžale, Lukovica in Moravče, v Domžalah, Moravčah in Mengšu je prišlo tudi do motenj v kanalizacijskem sistemu.

Na Policijski upravi Kranj so pojasnili, da je kranjski Operativno komunikacijski center konec tedna sprejel 1019 klicev, med katerimi je bilo 196 intervencijskih in so zahtevali takojšnje ukrepanje policistov. »Izstopalo je 105 intervencijskih dogodkov s področja prometa, med katerimi je bilo tudi 34 prometnih nesreč z materialno škodo. Mnoge so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti vožnje in neupoštevanja pravil varne vožnje,« je razložil tiskovni predstavnik PU Kranj Bojan Kos in dodal, da so policisti v zadnjih dneh po celotnem Gorenjskem urejali in nadzorovali promet, zlasti na nevarnih mestih. Policisti še opozarjajo, da so ceste zaradi padavin in nizkih temperatur ponekod še vedno poledenele in spolzke, prav tako je bil včeraj promet še vedno oviran tudi zaradi podrtega drevja. Gorski prelazi Korensko sedlo, Ljubelj in Jezersko so zaprti, zaradi zasneženosti pa sta bili včeraj po podatkih Prometno informacijskega centra zaprti tudi cesti Vresje–Sorica ter turistična cesta Krnica–Zgornja Radovna.

Vremenske razmere zadnjih dni tudi na Slovenskih železnicah ocenjujejo kot katastrofalne, saj je bila na električnih napravah in drugih napravah, ki so namenjene zagotavljanju varnosti prometa, povzročena ogromna škoda. Pri Radovljici je na primer potniški vlak v soboto zvečer obtičal med podrtimi drevesi, potniki pa so na sicer ogrevanem vlaku na avtobusni prevoz čakali kar devet ur. Na vlaku je bil tudi bolnik s sladkorno boleznijo, o čemer so potniki obvestili reševalno službo, ki je prispela k vlaku in bolniku dala injekcijo inzulina. Proga Kranj–Jesenice je bila zaprta do včeraj, v vmesnem času je na tej relaciji potekal nadomestni avtobusni promet. Na relaciji Kranj–Ljubljana so prevoz izvajali z nadomestno dizelsko vleko. Prihajalo je do daljših zamud, na mednarodni linijah z Avstrijo tudi do dveurnih zamud.

Vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Janez Logar pravi, da je po grobih ocenah zaradi žledoloma na območju, ki ga pokrivajo, poškodovanih med 500 tisoč in 700 tisoč kubičnih metrov lesa na 60 tisoč hektarjih, pri čemer je celotno območje veliko dobrih 72 tisoč hektarjev. »Gre za višinski pas med 400 in 1000 metri, medtem ko za višje predele še prav ničesar ne vemo. V primerjavi z zadnjim vetrolomom lani jeseni, ko je bilo poškodovanih 103 tisoč kubičnih metrov lesa, je torej škode od petkrat do sedemkrat več,« je opozoril. Neprevozne so tudi vse gozdne poti, bodisi zaradi žledoloma bodisi zaradi visokega snega.