Stanko Trap, ziljski župnik
Le redka podelitev Tischlerjeve nagrade je bila tako odmevna in tako ljudska, kot zadnja pretekli teden, ko sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelila eno najuglednejših priznanj Slovencev na Koroškem župniku Stanku Trapu, župniku v Bistrici na Zilji/Feistritz an der Gail. Veliko dvorano Mohorjevega oziroma Slomškovega doma v Celovcu so do zadnjega prostega sedeža in stojišča napolnili prijatelji in znanci župnika, ki mu že pravijo Stanko Ziljski, Slovenci iz vseh koncev Koroške, največ pa jih je prišlo iz Zilje, kjer sedaj širi človeško, božjo in predvsem tudi slovensko besedo Stanko Trap.
Življenje župnika, ki se je začelo 2. maja leta 1939 v Dvoru pri Šmihelu v Podjuni in od drugega leta naprej potekalo brez očeta, ki je moral v nemško vojsko, ker je na cvetno nedeljo bral pasijon v slovenščini, in umrl na enem od bojišč, je opisal njegov sobrat, župnik in dekan Stanko Olip. Leta 1967 je bil posvečen za duhovnika, nato pa je hodil po zahtevni človeški in dušnopastirski poti od Šentjakoba/St. Jakob v Rožu, kjer je bil kaplan, preko Kostanj/Koestenberg nad Vrbskim jezerom, kjer je bil župnik in ima zasluge, da so farovški skedenj spremenili v etnološki Drabosnjakov muzej, do Ziljske doline, kamor je prišel leta 1977. Najprej je bil župnik za Bistrico na Zilji/Feistritz an der Gail in Gorjane/Goeriach, nato pa še za Melviče/Mellweg in Brdo/Egg. Vsa leta je garal in premagoval ovire za sožitje med ljudmi, za spoštovanje obeh jezikov v javnosti in v cerkvi, še posebej slovenščine, preprečil je rušitev župnišča v Gorjanah, v katerem je sedaj center za farne in izobraževalne dejavnosti, in skrbel za ohranitev edinstvenega ziljskega narodopisnega izročila, kot je to stoletja pred njim začel Matija Majar Ziljski. Tudi po Trapovi zaslugi se danes na Zilju še ali znova sliši slovenska beseda. O nagrajencu Stanku Trapu je z izbranimi besedami spregovorila Pepca Druml iz Bistrice na Zilji, ki od svojega prihoda v ta kraj sodeluje z župnikom, besede zahvale in priznanja pa sta mu izrekla tudi predsednik in podpredsednik Narodnega sveta Valentin Inzko in Nanti Olip ter predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof. Stanko Trap je bil še posebej ganjen, ko so mu zapeli mladi Ziljani, ljudske pevke z Brda pri Šmohorju in Zwittrov trio iz Zahomca in ko je Veronika Gotthardt v izvirnem ziljskem narečju prebrala pesmi Matije Majarja Ziljskega.