Podnebje se spreminja

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Zanimivosti / / 11:19

Ob razstavi o zgodovini vremena v naši regiji je Gorenjski muzej v goste povabil priznano klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj.

Kranj – Nobelova nagrajenka in častna občanka Kranja je s predavanjem Vreme nekoč, danes in v prihodnosti obiskovalce, zbrane v Ullrichovi hiši, seznanila z najnovejšimi informacijami, ki potrjujejo podnebne spremembe, obenem pa opozorila na dejstvo, da bo potrebno takoj začeti razmišljati ter delovati onkraj idej lastnega dobička in ugodja, če želimo ohraniti osnovne ekološke pogoje za življenje na našem planetu.

»Podnebne spremembe so vse bolj opazne, čutimo pa tudi že njihove posledice. Pomembno je, da razumemo razliko med vremenom in podnebjem, za načrtovanje prihodnosti pa tudi, kako se oba časovno spreminjata,« je uvodoma izpostavila Kajfež Bogatajeva, ki svoje razlage okoljskih problemov utemeljuje na zbranih – vedno bolj zaskrbljujočih – empiričnih podatkih ter na dejstvu, da je naš planet en sam ter fizično omejen, medtem ko človeštvo še vedno načrtuje stalno rast vseh svojih dejavnosti. »Dejstvo je, da nas je sedemkrat več kot pred zgolj dvesto leti, v dobi Prešerna. Pa vendar, ne gre niti toliko za samo količino populacije, temveč bolj za način, kako živimo,« je opozorila ambasadorka boja proti podnebnim spremembam. Naš življenjski slog je v želji po udobju postal prekomerno potraten, daleč od treznega in odgovornega upravljanja z našim planetom, kar se posledično kaže v kritičnem stanju okolja, v katerem živimo.

Poleg podnebnih sprememb je namreč za našo civilizacijo problematično tudi pomanjkanje pitne vode, vedno večja ozonska luknja, kemično one­snaževanje, izraba kmetijskih zemljišč za pridobivanje hrane, problem dušika in fosforja v naravi in kislost oceanov. Vse te problemsko alarmantne kategorije, vključno s taljenjem ledu ter izsekavanjem pragozda, pa so v medsebojni povezavi in odvisnosti.

Politične dejavnosti v zvezi z okoljsko problematiko, z mednarodnim Kjotskim protokolom na čelu, so večinoma zgolj pesek v oči javnosti. Tudi Kajfež Bogatajeva je zato skeptična ob objavljanju raznih listin z zahtevami o odpravljanju škodljivih emisij – Evropska komisija prav te dni predlaga zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za štirideset odstotkov do leta 2030, saj le-te večinoma ostanejo zgolj mrtva črka na papirju. »Čimprej moramo poskrbeti za radikalne ekološke ukrepe, kolikor ne želimo, da že naša naslednja generacija živi v povsem spremenjenem, mnogo bolj vročem biotopu,« je sklenila Kajfež Bogatajeva. Vsa ta dejstva pa se pri nas odražajo tudi v letošnji zimi, za katero kaže, da bo – s temperaturami tudi devet stopinj višjimi od povprečja – ena izmed rekordno toplih v zadnjih sto letih.