Žlindro predelujejo dan in noč

Družba Harsco Minerali je na agencijo za okolje podala vlogo za okoljevarstveno soglasje za povečanje količine predelave žlindre na 302.400 ton letno.

Jesenice – Družba Harsco Minerali, ki je lani začela predelovati žlindro v novi tovarni na območju Acronija, je na Agencijo RS za okolje podala vlogo za okoljevarstveno soglasje za povečanje količine predelave žlindre.

S sedanjih 49 tisoč ton naj bi se količina letno predelane žlindre povečala na največ 302.400 ton. Za takšno povečanje pa podjetje potrebuje okoljevarstveno soglasje in presojo vplivov na okolje, dokumentacija je na ogled na spletni strani Agencije RS za okolje in na Upravni enoti Jesenice, kjer zainteresirana javnost do 20. februarja lahko poda tudi pripombe.

Kot je pojasnil direktor Harsca Minerali Andrej Begelj, bodo večje količine žlindre predelovali v že zgrajeni tovarni in ne bo šlo za nikakršno gradnjo ali vkjučevanje dodatnih naprav in zemljišč. "Povečanje predelanih količin žlindre bo doseženo tako, da bo naprava obratovala večje število obratovalnih ur," je povedal Begelj. Tako naj bi naprava delovala 24 ur dnevno do 280 dni v letu. Že zdaj delajo v treh izmenah, je pojasnil Begelj, torej tudi ponoči. Dosedanje meritve so pokazale, da mejne vrednosti kazalcev hrupa pri najbolj izpostavljenih stanovanjskih objektih v naselju Lipce niso presežene, prav tako tudi drugi vplivi na okolje ne presegajo mejnih vrednosti. Begelj je poudaril, da je količina 302.400 ton letne predelave žlindre najvišja možna količina, ki jo zmore predelati naprava, a je bržkone nikoli ne bodo dosegli. Letos naj bi tako po načrtih predelali med 180 in 200 tisoč tonami žlindre. Gre tako za svežo žlindro iz Acronijeve proizvodnje, ki ima status stranskega proizvoda, kot za nakopičeno žlindro iz preteklosti, ki je smatrana kot odpadek. Tako so se že lotili predelave kupov žlindre na Belskem polju, ki naj bi bili počiščeni v dveh mesecih, nato pa bodo začeli sanirati velikanski kup žlindre na obrežju Save. Ta čas v podjetju, ki mu je okoljska organizacija Alpe Adria Green nedavno podelila naziv okolju prijazno podjetje, dela 29 ljudi. Direktor Begelj je povedal, da je ena izmena delavcev zaposlenih prek kadrovske agencije. V primeru, da dobijo okoljevarstveno soglasje in bodo še naprej lahko delali v treh izmenah, pa bodo vse delavce – in še nekaj dodatnih – tudi redno zaposlili.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / torek, 30. avgust 2011 / 07:00

Stoji učilna zidana

Tržič - V Tržiškem muzeju imajo poleg številnih drugih eksponatov tudi šolsko sobo. Kot je povedal konservator in restavrator tehniške dediščine Boštjan Meglič, so želeli...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Francka in Vencelj Peternel prihajata iz vasi pod Blegošem, kjer sta se spoznala, živita pa v Šenčurju, kamor ju je pripeljalo delo.

Slovenija / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

K rešitvi težave naj pristopi tudi ministrstvo

Ljubljana – Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je v zvezi s porušenim naravnim sistemom v Dvojnem jezeru na ministra za okolje in prostor Karla Erjavca naslovila pobudo, na...

Tržič / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

Prehodni pokal spet v Tržiču

Enajste tržiške igre veselja in smeha so privabile šest ekip z Gorenjske in številne gledalce. Zmagali so domačini.

Kranj / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

Vodnjak obnavljajo, ga bodo tudi preselili?

Mojster za ohranjanje kulturne dediščine Leopold Šajn obnavlja vodnjak sv. Janeza Nepomuka z žalujočo ženo, ki stoji ob južni fasadi župnijske cerkve in je ena najlepših kiparskih umetnin v Kranju.

Zanimivosti / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

Večina Kovorjanov bi sprejela kranjske odpadke

Občina Tržič je Klicnemu studiu slepih v Škofji Loki naročila raziskavo mnenja prebivalcev KS Kovor o tem, ali naj se deponija napolni do konca ali prej zapre.