Po kolesarski poti od Kranja do Šenčurja

Če bo šlo vse po načrtih, naj bi asfaltirano kolesarsko pot med Planetom Tuš in Šenčurjem dobili do jeseni.

Kranj – Kranjski mestni svetniki so na četrtkovem nadaljevanju majske seje potrdili predlog župana, da denar, namenjen ureditvi tako imenovanega Gasilskega trga, raje porabijo za gradnjo kolesarske povezave med Kranjem in Šenčurjem.

Na Mestni občini Kranj so namreč imeli v načrtu odkupiti staro stavbo na Tomšičevi ulici 19 v starem Kranju in nato tam urediti Gasilski trg, vendar so ugotovili, da rušenje objekta ni dovoljeno, prenova pa bi bila zelo draga, zato so se odločili, da stavbe ne odkupijo. »Naš načrt je bil, da se stavba podre, objekt obnovi in naredi kulturna četrt od Layerjeve hiše do gradu. Ko smo Zavod za varstvo kulturne dediščine zaprosili za kulturno-varstvene pogoje, so nam povedali, da rušitev ni možna, zato smo pripravili pet različnih variantnih rešitev, kako bi stavbo vendarle ohranili. Ena izmed teh variantnih rešitev je bila za Zavod za varstvo kulturne dediščine sprejemljiva, saj bi šlo za pol odprto stavbo, namenjeno družbenim dejavnostim. Kulturno-varstveni pogoji so bili preveč zahtevni, mi pa smo ocenili, da bi nakup in sanacija stavbe stala več kot pol milijona evrov, za kar pa nimamo sredstev. Zato sem predlagal, da denar razporedimo za projekt kolesarske steze, ki si jo Kranjčanke in Kranjčanke že dolgo želijo. Gre za varno kolesarsko povezano med Kranjem in Šenčurjem in mestni svet je to potrdil. Če ne bo zapletov, bo v roku treh mesecev asfaltna povezava med novim prehodom za pešce pri Planetu Tuš. Gre za 2,5 metra široko asfaltirano cesto za kolesarje, rolkarje in sprehajalce. To bo nova pridobitev, saj smo pred kratkim zaključili s podobno varno povezavo med Kranjem in Škofjo Loko, saj je na Laborah manjkal še del ceste,« je povedal župan Boštjan Trilar.

Ob obravnavi prerazporeditve denarja je svetnica Barbara Gunčar sicer predlagala, da bi naredili kolesarsko povezavo Kokrica–Brdo–Bobovek, vendar je župan Trilar pojasnil, da je to zahtevnejši projekt, kjer je treba narediti najprej študijo prometne ureditve in odkupiti zemljišča, kar pomeni, da bi bila investicija vredna več kot 1,5 milijona evrov.