V varnem okolju je Nataša našla moč, da je zaživela na novo. / Foto: Tina Dokl

Trpela je v dveh partnerskih zvezah

Nataša se je že v otroštvu počutila kot izgubljenka, življenje pa jo je preizkušalo tudi v dveh nasilnih partnerskih zvezah. V varni hiši je našla moč, da zaživi samostojno in brez nasilja.

»Blizu tristo žensk, žrtev nasilja, skupaj z otroki skoraj šeststo ljudi, se je v desetletju zvrstilo v Varni hiši Gorenjske, ki sedaj deluje na dveh (skritih) lokacijah in razpolaga z desetimi mesti (in 32 posteljami),« dejavnost varne hiše, ene od 17 v državi, ki žrtvam nasilja ponujajo 420 mest, pojasni vodja gorenjske Vilma Regovc. »Največji delež žensk, ki so doživele nasilje in so se k nam zatekle po pomoč, je iz starostne skupine od trideset do štirideset let. Tudi Nataša, ki je nasilje trpela kar v dveh partnerskih zvezah in se v drugi po prijavi centra za socialno delo v enem samem dnevu odločila, da odide in nekaj naredi iz svojega življenja.«

»Tako sem se odločila v svoje dobro in v dobro mojih otrok,« po dveh letih, ki jih je z mlajšim sinom preživela v varni hiši in materinskem domu, pove Nataša. Svojo zgodbo je želela povedati, ker hoče, da tudi druge ujetnice nasilja uvidijo, da obstaja drugačno življenje. Nataša se je v svojem vseskozi počutila kot izgubljenka, kot manj vredno bitje, ki ga je bilo lahko voditi. Zaradi nesrečnega spleta okoliščin ni odraščala v matični družini in njeno otroštvo ni bilo prijetno. Ko se je zbližala s prvim partnerjem, je mislila, da je s sopotnikom za življenje slednjič našla srečo.

»Čutila sem se sprejeto in spoštovano, a že kmalu me je začel žaliti in zmerjati. Ko je bil sin star pol leta, je prvič dvignil roko nadme …« Njegovi starši so se nenehno vmešavali v njuno življenje, zato je želela, da gre mlada družina na svoje. A ni bilo nič bolje. Ko ga je prvič zapustila, jo je s šopkom v rokah prišel prosit, naj se vrne. In se je, a že kmalu se je zgodba z nasiljem ponovila. »Stara sem bila 24 let, povsem nesamostojna in z nenehnimi občutki manjvrednosti. Otroka nisem bila sposobna vzgajati sama, pri tem mi je bila nekaj časa v pomoč mama, ki me je tudi ščitila pred nasilnim partnerjem. Z njim sem se potem razšla. Drugi partner je zame pomenil rešilno bilko, da sem se lahko odtrgala od svoje mame. Spočetka je bilo vse lepo, a se je kmalu izkazalo, da gre zveza po podobni poti kot prva. Otroka sem skušala vključiti v novo življenje, a nisem mogla sprejeti partnerjevega načina vzgoje, tako da prvi sin ni živel z nama. V tej zvezi imam še enega otroka, ki bi mu rada zagotovila lepše življenje.«

Novi partner je bil zaradi dela veliko zdoma. Nataša se je zapirala v njegovo stanovanje, zvila kak »joint« in čakala, da se vrne … »Ko je bil doma, je izvajal svoj vpliv in nadzor nad menoj. Podcenjeval me je, žalil, pretepal. Poiskala sem pomoč na centru za socialno delo, kjer so mi svetovali, naj ga prijavim, in mi ponudili, da se začasno umaknem v varno hišo. Sama ga nisem hotela prijaviti, zato je to storil center. Za varno hišo pa sem se odločila po enem samem dnevu razmisleka. Bilo je vredno,« nadaljuje Nataša, ki pravi, da se ji je v dveh letih življenje temeljito spremenilo. Najprej v varni hiši, kjer je prisluhnila nasvetom strokovnih delavk, ki so ji pomagale delati na sebi, in pozneje, ko se je bilo treba znajti v življenju zunaj varnega okolja. Pravi, da se je naučila postavljati cilje in tudi meje, še vedno pa se bori s svojimi strahovi in kompleksi.

»Ko je po odhodu iz varne hiše in pozneje materinskega doma iskala delo, se kar ni upala prijaviti na razpis. Saj tega ne bom zmogla, saj nisem sposobna, je bila v dvomih. A smo jo prepričale, naj poskusi. In dobila je službo,« pove Vilma Regovc. V sodelavkah iz varne hiše ima namreč še vedno podporo, kadar jo tarejo dvomi in ko ne ve, kako na­prej. Sedaj ima delo, lepo stanovanje, dobre stanodajalce in razumevajoče delodajalce. K partnerju se ni vrnila, čeprav jo še vedno kliče in ji obljublja, da se bo spremenil. Pač pa je uredila stike otroka z očetom. »Verjamem, da bom sedaj zmogla. Nič več se ne pustim voditi, delati želim po svoje in biti sama odgovorna za svoje življenje,« je prepričana nova, po trdih preizkušnjah močnejša Nataša. V svoje dobro, v dobro svojega otroka in kot spodbuda tistim ženskam, ki trpijo v nasilnih zvezah.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 26. november 2008 / 07:00

Za Gašperja Prevca odlična sezona

V novem bowling centru v Radovljici se je zbrala množica, ki je pripravila lep sprejem članom slovenske jadralno padalske reprezentance.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / torek, 24. julij 2007 / 07:00

Jakobova ajda

"Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori, ..." Že, že ... Lepo, da zori, a če želimo ajdo (Fagopyrum esculentum) uporabiti v zdravilne namene in iz nje pripraviti čaj, jo naberimo, še preden dozori. Up...

Šport / torek, 24. julij 2007 / 07:00

Prvaki domačo sezono začeli z remijem

Domžale - S 1. krogom se je minuli konec tedna začela nova sezona v najmočnejši slovenski nogometni ligi Telekom. Državni prvaki iz Domžal so v nedeljo zvečer gostovali pri Hit Gor...

Bled / torek, 24. julij 2007 / 07:00

Fijakerji imajo dolgo tradicijo

Težko si predstavljamo Bled brez otočka in gradu, pa tudi brez pletnarjev in fijakarjev, ki so ob letošnjih blejskih dnevih predstavili svojo dolgo tradicijo.

Kranj / torek, 24. julij 2007 / 07:00

Sončenje je tudi nevarno

Kranj – »Načeloma naj bi se sončili do 11. ure dopoldne in po 16. uri popoldne, vendar v tako visokih temperaturah, kot so sedaj, svetujemo sončenje do 10. ure dopoldne in po 17. uri popoldn...

Kranj / torek, 24. julij 2007 / 07:00

Kopalci se razburjajo

Kranj – V uredništvo smo prejeli nekaj ogorčenih klicev bralcev, ki so se pritožili glede odpiralnega časa na letnem kopališču Kranj. Povedali so, da bazen ob 17. uri zaprejo. Nekateri so se...