Doplačila za zdravila na recept

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 24. januar 2014 / 10:58

»Posamezni pacienti zelo različno reagirajo na posamezno zdravljenje in ravno pestrost palete zdravil je bila do uvedbe terapevtskih skupin zdravil tista prednost, da je zdravnik poiskal optimalno zdravilo za vsakega pacienta posebej,« opozarja na posledice uvedbe terapevtskih skupin zdravil direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec. V pogovoru z njo tudi o e-receptih, o varčevanju v zdravstvu ...

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je uvedel prve terapevtske skupine zdravil. Za vsako skupino je določena najvišja cena, ki jo krije zdravstvena blagajna. Kako se to obnese v praksi?

»Pri nas je že nekaj let uveden sistem medsebojno zamenljivih zdravil (MZZ), ki je v poslovnem smislu enak terapevtskim skupinam zdravil (TSZ). V strokovnem smislu pa je zadeva dosti bolj kompleksna. Pri sistemu MZZ gre za generična (paralelna) zdravila, ki pomenijo isto zdravilno učinkovino v enakem odmerku od različnih proizvajalcev pod različnimi komercialnimi imeni. Razlike med MZZ niso klinično pomembne, lahko se malenkostno razlikujejo le tehnološki postopki izdelave posameznega zdravila. Te razlike so običajno v hitrosti nastopa delovanja, ne pa v učinkovitosti zdravila.

Pri sistemu TSZ pa gre za skupino zdravil, v katere so vključena zdravila z različnimi zdravilnimi učinkovinami, vsa pa so namenjena zdravljenju iste bolezni. Od septembra do danes so bile uvedene tri takšne skupine. Prvi dve skupini – zdravila za zdravljenje želodčnih bolezni in za zniževanje holesterola – nista tako zelo problematični, tretja skupina zdravil za zniževanje krvnega tlaka pa je bistveno bolj problematična. Zdravilne učinkovine, ki so vključene v to skupino, so si med seboj manj podobne. Posamezni pacienti zelo različno reagirajo na posamezno zdravljenje in ravno pestrost palete teh zdravil je bila do uvedbe TSZ tista prednost, da je zdravnik poiskal optimalno zdravilo za vsakega pacienta posebej. Z uvedbo TSZ na tem področju je bila odvzeta strokovna integriteta zdravnikom, saj sedaj ne morejo več izbirati med vsemi zdravili, ampak je njihova izbira odvisna od razmer na trgu, torej od cen posameznih zdravil, ki se pogosto spreminjajo. Za pacienta je v strokovnem smislu najbolje, da ne menja zdravil, ampak razliko doplača in ima urejen krvi tlak. Žal to pri vseh pacientih ni možno. Doplačila večinoma znašajo do deset evrov na recept, nekatera pa so kar visoka, tudi osemdeset evrov je lahko doplačilo na recept za tri mesece.

Zdravniki imajo v sistemu terapevtskih skupin zdravil možnost izkoristiti »ne zamenjuj«. Takšna oznaka na receptu pomeni sporočilo lekarniškemu farmacevtu, da mora brez doplačila izdati tisto zdravilo, ki je predpisano. Da pa to možnost izkoristijo, morajo za to obstajati trdni argumenti, kot so denimo alergije na posamezna zdravila, ki jih mora zdravnik v kartoteko natančno evidentirati.«

Kaj to pomeni za paciente s kronično boleznijo?

»Za paciente, ki imajo kronično terapijo, štejemo že za velik uspeh, da se sprijaznijo s tem, da morajo vsak dan jemati več zdravil. Potem pa takle ukrep TSZ, ko je treba na dva meseca spreminjati zdravila, povozi vse, kar smo dosegli. S tem se ne gre igrati in mislim, da je bil ukrep premalo premišljen. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ima namreč še druge možnosti, kako privarčevati nekaj denarja.«

Verjetno ste kar nekaj slabe volje pacientov deležni lekarniški farmacevti, ki pa ne določate niti ne spreminjate cen zdravil?

»Cene zdravil na debelo določa država po Pravilniku o oblikovanju veleprodajnih cen in to je naša nabavna cena. Po tej ceni mi prefakturiramo zdravilo plačniku, to je ZZZS oziroma v kombinaciji ZZZS in zavarovalnici, pri kateri ima pacient sklenjeno prostovoljno zavarovanje. Nabavni vrednosti zdravila dodamo lekarniško storitev, to sta obdelava receptov in vročitev škatle zdravila. Lekarniška storitev se točkuje, vednost točke določa ZZZS in trenutno znaša 2,77 evra. Ena točka je določena kot pet minut dela magistra farmacije. Obdelava recepta prinese 0,16 točke, vročitev škatle zdravila dodatnih 0,16 točke, kar pomeni trenutno 0,88 evra na škatlo zdravila in je čisto neodvisna od tega, kolikšna je nabavna vrednost zdravila. Najvišja nabavna cena ene škatle zdravila do zdaj je znašala 7700 evrov. Ta je bila iz skupine novejših bioloških zdravil, ki so namenjena najtežjim bolnikom. Tega ni veliko, škatle zdravil večinoma stanejo okrog pet evrov.

Lahko pa povem, da pacienti malokrat stresajo jezo na lekarniške farmacevte, da so relativno dobro ozaveščeni, kar je pozitivno. Mnogi se pred obiskom zdravnika že v lekarni posvetujejo, kako je z njihovo terapijo. K zdravniku gredo informirani o tem, ali bo treba za obstoječo terapijo doplačati ali ne.«

Kako se obnesejo obnovljivi recepti?

»Ta ukrep ZZZS je bistveno bolj pozitiven in bi prinesel konkretne prihranke. Razlika je namreč, ali gre pacient enkrat na leto k zdravniku ali na vsake tri mesece samo zaradi tega, ker potrebuje recept. Žal je usoda obnovljivih receptov na nitki, ker jih je povozil ukrep TSZ. Če se zdravilo z obnovljivega recepta znajde na listi za doplačilo, je zdravilo treba doplačati, sicer mora pacient nazaj k zdravniku po recept za drugo zdravilo, v lekarni pa moramo obnovljivi recept zaključiti. To je velika škoda.«

Papirnate recepte naj bi nadomestili e-recepti, ki jih bodo zdravniki predpisovali elektronsko. Pilotni projekt je že stekel.

»Od junija do novega leta je tekel pilotni projekt e-recept, v katerega smo bile vključene tudi Gorenjske lekarne. Projekt pomeni samo tehnološko spremembo, ko zdravnik namesto papirnatega recepta napiše e-recept na strežnik ZZZS, prek katerega je dostop omogočen s kombinacijo profesionalne kartice zdravnika in pacientove kartice zdravstvenega zavarovanja. V lekarni pri izdaji zdravila po istem ključu profesionalna kartica farmacevta in pacientova kartica odkleneta dostop do tega strežnika in podatka, katera zdravila ima pacient predpisana. Projekt je že zrel za prestavitev v produkcijsko okolje, kar pa še ne pomeni, da je papirnatim receptom od­klenkalo. To ne bo tako kmalu, saj se bodo morale najprej vse slovenske lekarne vključiti v e-recept. Tudi ko bo to doseženo, mislim, da bodo papirnati recepti še kar nekaj časa v prometu, saj vsi zdravniki še ne uporabljajo računalnika pri delu.

Prednost e-receptov je predvsem v tem, da se prikažejo tudi podatki o interakcijah med zdravili. Če se pokaže nekompatibilnost med njimi, je pravilno, da zdravnik pošlje lekarniškemu farmacevtu podrobnejši pregled terapije. V lekarniškem programu to že nekaj časa uporabljamo in upam, da bomo skupaj z zdravniki znali izkoristiti to možnost sodelovanja v korist pacientov.«

Kje se da po vašem mnenju privarčevati v zdravstveni blagajni?

»Približno dve leti je od tega, kar je Lekarniška zbornica Slovenije zdravstveni zavarovalnici dala pobudo, da bi ravno v primerih terminalnih bolnikov, ki imajo večinoma najdražja zdravila, izdajali zdravila v lekarni za samo en mesec. Pobudo so zelo lepo sprejeli, zadeve v življenje niso spravili.

Pred leti je bila v državi uvedena participacija. Paciente bi ta danes manj prizadela kot doplačevanje zdravil. Participacija bi šla na recept, ne na škatlo zdravila, in bi bila za vsak izdan recept enaka – npr. evro. Hkrati bi imel vsakdo odgovornejši odnos do zdravil. Zdravniška in lekarniška stroka te vrste participacijo zagovarjata, za politike pa ta ukrep ni populističen.

Obstaja še predlog generičnega predpisovanja zdravil. Zdravniki se morajo ukvarjati s komercialnimi imeni zdravil in s tem, za katera zdravila je treba doplačevati. Če bi zdravnika razbremenili in bi predpisal samo generično zdravilo, bi v farmacevt lekarni preprosto po poimenovanju zdravilnih učinkovin pogledal, kakšna paleta teh zdravil je na voljo. Tudi to je način racionalizacije in poleg tega še olajšanje dela zdravnikom.«