Bi šli na Madagaskar?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 24. januar 2014 / 13:12

Ob besedi Madagaskar pomislimo na dvoje: na našega misijonarja Pedra Opeka, ki na tem otoku opravlja humanitarno poslanstvo, na kontroverzni Možinov film o njem in na popularni animirani film s tem naslovom …

Na Madagaskar raje ne

Madagaskar je seveda najprej otok v Indijskem oceanu, četrti največji na svetu, ob vzhodni obali Afrike; on­stran Mozambiškega kanala, ki ga loči od celine, je država Mozambik. Otok je bil do 1960 francoska kolonija, francoščina je ob malgaščini še zdaj uradni jezik. Avtohtoni prebivalci so Malgaši, razmeroma veliko je Afričanov s celine, Kitajcev, Indijcev in Francozov. Otok med drugim premore tudi veliko tropskega deževnega pragozda in ta je tisti, v katerega se iz newyorškega živalskega vrta odpravijo tamkajšnje živali. V risanki, seveda, sicer pa jih je dovolj že tam. Država je revna, tako kot večina državljanov (BDP po oceni iz 2011: 458 dolarjev na osebo). Pedru Opeki, ki jim pomaga na svoj posebni in uspešni način, se je hotel lani pridružiti tudi njegov redovni kolega dr. Anton Stres, a so mu to namero baje iz Vatikana prepovedali. Tudi na Minis­trstvu za zunanje zadeve Slovencem, ki bi hoteli odpotovati tja dol, svetujejo previdnost. Če bo hotel kdo na otok pod ekvatorjem odpluti kar s svojo barko, bi utegnil imeti težave s pirati. »Zaradi nevarnosti napada piratov so še posebej v nevarnosti jadrnice, zato v Adenskem zalivu, Arabskem morju in v delu Indijskega oceana odsvetujemo potovanja z jadrnico ali potovalnim čolnom v oddaljenosti več kot 12 navtičnih milj od obale.« Odsvetujejo tudi samostojna potovanja po otoku. Denimo: »Odsvetujemo vsa potovanja po cesti RN13 med krajema Ambovombe in Ihosy. Na oddaljenih ruralnih področjih na južnem delu Madagaskarja prihaja do nasilnih incidentov, ki jih izvajajo oboroženi tatovi drobnice (Dahalo). Gre za področja severno od kraja Fort Dauphin, okoli mestne občine Betroka in vzdolž zahodne obale med krajema Belo sur Tsiribihina in Tulear. Na teh področjih so dejavne oborožene sile, zato svetujemo, da pred potovanjem pridobite krajevne informacije o varnosti na teh področjih. Turisti doslej niso bili tarča napadov, vendar stanje ostaja napeto.« – Pa raje še malo počakajmo in si kar doma preberimo, kako je sicer na tem daljnem otoku. »Pred petimi leti je tropski unikatni raj, bogat z začimbami in naravnimi viri, doživel državni udar. Izvoljeni predsednik Marc Ravalomanana je bil pregnan, oblast pa je ob pomoči vojske prevzel Andry Rajoelina, populistični mladi župan glavnega mesta. Mednarodna skupnost, tako afriška kot svetovna, zamenjane oblasti ni hotela priznati in za kazen je bila odtegnjena vsa mednarodna pomoč, ki je takrat predstavljala kar sedemdeset odstotkov letnega državnega proračuna. V državo priteka le najnujnejša človekoljubna pomoč, na otoku pa deluje le še peščica tujih nevladnih organizacij.« In med temi, ki vztrajajo, je tudi naš Pedro Opeka, ki pravi: »V samem glavnem mestu Antananarivo je med krizo močno narasel kriminal, saj ljudje izkoriščajo negotovost oblasti. Dostikrat se zgodi, da se, potem ko nepridi­prave ujamejo, ti razglasijo za politične zapornike. Poglejte, kako so ljudje iznajdljivi.« Ja, pa res. (Vir: MMC RTV SLO)

Ima Francija še prvo damo?

»Je Valerie Trierweiler še francoska prva dama?« Tako se je glasilo vprašanje, ki ga je francoskemu predsedniku na tiskovni konferenci zastavil Alain Barluet, novinar časnika Le Figaro; ta je tudi predstojnik novinarjev, ki poročajo iz Elizejske palače. Predsednik Francois Hollande je najprej nekoliko pomolčal, potem pa odgovoril: »Razumem vaše vprašanje in prepričan sem, da boste razumeli moj odgovor. To so težki trenutki v mojem zasebnem življenju. Imam pa eno načelo, in sicer, da morajo zasebne zadeve ostati zasebne. Pri njih je treba biti spoštljiv. To ni ne kraj ne čas za to, da bi odgovoril na vaše navedbe.« Obljubil pa je, da bo na to vprašanje odgovoril še pred februarskim obiskom ZDA. Partnerica Valerie ali ljubica Julie?

Rosetta ne more brez kometa

Z vstopom v EU smo se pridružili tudi Evropski vesoljski agenciji (ESA). Ta je v vesolje že leta 2004 poslala raziskovalni satelit Rose­tta. Leta 2011 so ga namerno uspavali. V tem stanju je 957 dni krožil okrog Sonca in si ves časi polnil svoje sončne celice. Ko so se te napolnile, se je 20. januarja ob 10. uri zbudil in nam najprej poslal tole sporočilo: 'Pozdravljen, svet'. Tvit je bil poslan v več jezikih, tudi v slovenščini. Zdaj gre Rosetta k svojemu glavnemu cilju, že avgusta se bo približala kometu 67P/Churyumov-Gerasimenko in nanj spustila svojo sondo. Ta bo analizirala površino kometa in pošiljala podatke o tem, kako se ta spreminja med približevanjem soncu … Ste kaj ponosni?