Za diplomo izdelal leseno kolo

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / nedelja, 19. januar 2014 / 06:00

Jure Lipar iz Lahovč je združil svoje veselje do kolesarjenja in lesarsko znanje in v domači mizarski delavnici izdelal lesen okvir za cestno kolo. Trenutno ima v delu že tretjega, med kolesarji pa je zbudil že kar nekaj zanimanja.

Enaindvajsetletni Jure Lipar iz Lahovč je kolesarjenju kot aktivni tekmovalec posvetil sedem let svoje mladosti, a sčasoma napornih treningov in tekmovanj ni več mogel usklajevati s šolo in delom v domači mizarski delavnici, zato se je tekmovalnemu športu odpovedal.

Ni pa se odpovedal kolesarjenju, saj kot rekreativni športnik še danes rad zajaha svoje cestno kolo, le-to pa se od septembra lanskega leta močno razlikuje od vseh tistih, ki jih sicer srečujemo na cesti. Okvir je namreč v celoti izdelan iz lesa. »Po končani srednji lesarski šoli sem se odločil še za študij na višji strokovni lesarski šoli in ko se je bilo treba odločiti za diplomo, sem sklenil iz lesa izdelati okvir za cestno kolo. Nedavno smo doma namreč kupili nov stroj s 5-osnim CNC rezkalnikom, ki omogoča tovrstno obdelavo lesa, a najprej sem se moral naučiti uporabljati računalniški program za 3D-modeliranje, v katerega sem moral vnesti natančne dimenzije želenega okvirja. Prav to pa mi je vzelo tudi največ časa – odslej dalje bo vse lažje,« pravi Jure, ki je za izdelavo svojega prvega lesenega okvirja potreboval dva meseca in pol. Izdelal ga je iz dobro posušenega lesa jelše, določene spoje pa okrepil z orehovimi inserti. Okvir je sestavljen iz dveh polovic, saj je notranjost postružena in zato votla – teža pri kolesih namreč igra zelo pomembno vlogo. »Moje v celoti opremljeno kolo je težko približno devet kilogramov, čeprav na videz izgleda še veliko bolj masivno. Resda se les po teži ne more primerjati s karbonskimi vlakni ali drugimi naprednimi materiali, ki jih kolesarji tako cenimo, a tudi les ima svoje prednosti. Karbon poči, če ga preveč obremenimo, les pa ima polno mikroskopskih zračnih por in je zato bolj prožen in udoben, ima nekaj naravnega vzmetenja, prav tako ga lahko oblikuješ kakor koli si pač zamisliš, seveda pa mora biti brez kakršnih koli napak. Pa še videz naredi svoje,« je z izdelkom, s katerim je prevozil že nekaj tisoč kilometrov, zadovoljen Jure Lipar, ki je veliko pozornosti posvetil tudi malenkostim. Pletenice za krmiljenje prestav so denimo speljane v notranjost okvirja, napis na okvirju je ročno vgraviran …

Jure je imel doma vseskozi veliko podpore, tako pri kolesarjenju, za katerega ga je navdušil že oče Rolando, kot tudi pri mizarskem delu, saj v domači delavnici delajo vse tri generacije – stari oče Lado, ki je mizarsko delavnico doma odprl pred natanko štiridesetimi leti, oče in Jure sam. Zato ne preseneča, da se je Jure lotil tudi izdelave okvirjev za njiju. »Staremu očetu sem za sedemdeseti rojstni dan podaril okvir za treking kolo, saj bo lažje vozil z ravnim krmilom, iz lesa jesena pa bom očetu izdelal prav takega, kot sem ga sebi,« še pravi, a hitro doda, da na prodaj še niso. Najprej bi moral opraviti še več testov, prizna, a po opažanjih tistih kolesarjev, ki so na njegovem lesenem kolesu že sedeli, je na zelo dobri poti. Pa je razmišljal, da bi svoj produkt predstavil na kakšni od spletnih platform za množično financiranje inovativnih projektov? »Bomo videli, kako bo. Masovno se tega ne bi moglo izdelovati, saj je prav vsak kos unikaten, v vsakega je vloženega veliko ročnega dela. Vse je mogoče, a najprej moram diplomirati,« zaključi Jure, ki bo v prihodnje zagotovo še opozoril nase.