Ana Mrgole je praznovala osemdeset let. / Foto: AB

Brez gob pač ne gre

Dobili so se Pr' Matjažu v Struževem in proslavili osemdeset let Ane Mrgole.

Ana Mrgole z dekliškim priimkom Mlakar se je rodila 9. januarja 1934 v Stopnem pri Škocjanu na Dolenjskem. Bodočega soproga Vinka je spoznala pri nabiranju spomladanskega cvetja. Doma je bil iz Stare Bučke, ravno tako pri Škocjanu. Poročila sta se leta 1953, od leta 1986 pa je Vinko že pokojni.

Mrgoletova sta na začetku skupne poti živela v Stari Bučki, potem pa sta se preselila v Kranj, k sorodnikom v Švabsko vas. Vinko je bil slikopleskar, Ana pa je najprej delala na vrtnariji, kasneje pa v Iskri Kibernetiki, kjer je tudi dočakala upokojitev.

S prihranki sta Ana in Vinko kupila gospodarsko poslopje v Struževem in ga obnovila, tako da je iz njega nastala hiša, v kateri Ana živi še danes.

V zakonu sta se jima rodila hčerka Nada in sin Jože. Ana ima pet vnukov: Simono, Gregorja, Urha, Urbana in Ulo; pravnukov pa kar šest: Zaro, Mio, Maksa, Niko, Dašo in Saro. Zelo rada vrtnari in v gobarski sezoni gobari. Po tem jo poznajo tako domači kot sosedje.

Pr' Matjažu se je najprej sorodstvo poveselilo ob kosilu, potem pa so vnuki za babičinih osemdeset let pripravili pravi razvedrilni program – od glasbe, petja do igre. Domači so namreč pripravili čisto pravo improvizacijsko gledališko predstavo. Scenarij zanjo je pripravila Ula, v njej pa so nastopili Jože, Simona, Ula, Urban, Urh in Gregor. Igralsko zasedbo so tako sestavljali sin, vnuki, pomagali pa so tudi pravnuki. Jože je v bistvu upodobil mamo Ano, njen vsakdanjik; njeno skrb, da v domačih shrambah nikoli ne zmanjka zelenjave, kuhanje kave, razdajanje čokoladk otrokom in seveda, strast do nabiranja gob. Z resnično pristnim humorjem je na koncu igra doživela vrhunec, ko so se vnuki usedli za mizo, mamo poslali na zrak, ona pa se je odločila, da bo raje šla v trgovino. Med pogovorom so ugotavljali, da odkar pomnijo, mama varčuje za tuš, a je pri hiši še vedno banja. Zato so se odločili, da ji bodo letos za rojstnodnevno darilo renovirali kopalnico oziroma prispevali k uresničitvi, da banjo zamenja tuš kabina, in ji s tem izboljšali tudi kvaliteto preživljanja časa v kopalnici.

Smeha ni manjkalo, hrane in pijače tudi ne, da torta na koncu ne bi bila okrašena s sladkimi gobami, se pa tudi verjetno ne bi spodobilo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / / 07:00

V župniji vlada pogum za življenje

Dr. Alojz Snoj v župniji v Stari Loki službuje sedem let. Velja za priljubljenega in gospodarnega duhovnika, ki mu je v sodelovanju z župljani uspelo obnoviti že precej župnijskih stavb in vanje vdihn...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Kosovelove Zbrane pesmi

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele – (vse je ekstaza!) – vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski č...

GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Napisal je knjigo o domači vasi

Ivan Križnar je kroniko o domači vasi naslovil s preprostim naslovom Delnice – Deunce, kot pravi pa je bil njegov namen, da piše o preteklih rodovih in posameznikih pa tudi o dogodkih po osamosvojitvi...

Bohinj / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Umetniki zavzeli Bohinj

Na peti likovni koloniji Kristal je sodelovalo 25 umetnikov iz Avstrije, Srbije, Ukrajine, Italije, Rusije, Hrvaške in Slovenije.

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Grad v obliki ključa

Jesenska sobota. Prijatelji iz Radovljice k prijateljem iz občine Rače - Fram. Prelestno dopoldne ob sprejemu na grajskem dvorišču. Strokovna razlaga. Renesančni nižinski dvorec, prva listina o gra...

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Zaledje Soške fronte

Bogatin (1977 m) in Mahavšček (2008 m) - Bohinj, gorenjski turistični biser, izhodišče za številne vzpone v Julijske Alpe je bil v času prve svetovne vojne vojno zaledje Soške fronte oz. prehodni pas...