Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v koroškem deželnem zboru

Leto velikih pričakovanj

Ker so se lani razmere v večini sosednjih držav, v katerih živijo Slovenci, izbolj­šale, je zato leto 2014 zanje leto velikih pričakovanj. Tudi zato, ker so v nekaterih sosednjih državah, še posebej v Avstriji in Italiji, na oblasti politiki z več razumevanja za slovensko manjšino. Italija in dežela Furlanija in Julijska Krajina sta (končno) zagotovili dostojno financiranje slovenskih organizacij do leta 2016. Predstavniki Slovencev v Furlaniji in julijski Krajini, poslanka v italijanskem parlamentu Tamara Blažina in predsednika obeh krovnih slovenskih organizacij Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze Drago Štoka in Rudi Pavšič, ob tem tudi povedo, da so oblasti začele reševati največje probleme v slovenskem šolstvu in udejanjati določila o vidni dvojezičnosti in uporabi slovenščine na uradih. Najbolj pa jih skrbijo napovedi o manjši pomoči iz Slovenije.

Za Slovence na Koroškem je bilo leto 2013 prelomno. Na deželnih volitvah so zmagale stranke, ki napovedujejo več razumevanja za reševanje težav slovenske manjšine. V deželni zbor je bila na listi Zelenih izvoljena Slovenka Zalka Kuchling, ki je tudi podpredsednica Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev, v deželni politiki pa ostaja tudi Lojze Dolinar, ki je bil v deželni zbor izvoljen na Stronachovi listi. Ana Blatnik je poslanka zveznega sveta na Dunaju, ki je skupaj s parlamentom vrh zakonodajne oblasti v državi, konec leta je bila za poslanko zveznega parlamenta na Dunaju izvoljena Angelika Mlinar, ki je kandidirala na listi Neos/Nova Avstrija, konec maja pa naj bi na evropskih volitvah kandidirala tudi za poslanko Evropskega parlamenta. V osrednjih slovenskih organizacijah na Koroškem so prepričani, da bo tudi zaradi teh volilnih uspehov lažje uresničiti letošnje glavne naloge, med katere uvrščajo sodelovanje pri nastajanju nove deželne ustave, v kateri naj bi bili omenjeni tudi Slovenci, dogovor o načinu sodelovanja med slovenskimi organizacijami v okviru koordinacije Slomak in prizadevanja, da slovenščina ne bo zgolj družinski jezik, ampak bo slišana tudi v javnosti. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm in podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip sta prepričana, da se bo vzdušje strpnosti in sodelovanja na Koroškem nadaljevalo, da se bo zanimanje za učenje slovenščine še povečevalo in da bo Slovenija še naprej pomagala.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sreda, 8. junij 2011 / 07:00

Drag slovenski hotel Mama

Mladi se zaradi dolgotrajnega bivanja pri starših ne osamosvojijo, kar ne prinaša pozitivnih učinkov ne njim ne državi. Kako rešiti stanovanjske težave mladih?

Objavljeno na isti dan


Kranj / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Kranjski vrtci so najdražji

Zaradi visoke nagrade ravnateljici Kranjskih vrtcev za delovno uspešnost smo naredili primerjavo cen vrtcev v Kranju, na Jesenicah in v Radovljici.

Kranj / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Še večja knjižnica

Svetniki so soglašali s povečanjem površine za novo Osrednjo knjižnico Kranj v prostorih Globusa. Odprtje naj bi bilo konec leta 2008.

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Izjemna udeležba kolesarjev na maratonu Mirka Krakerja

V nedeljo, 20. maja, je potekal že 4. kolesarski maraton Kranj–Jezersko v organizaciji Kolesarskega kluba Sava in Zavoda za turizem Kranj. Lepo vreme je prav gotovo pripomoglo k izjemni udeležbi ko...

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Študentov je vse manj

Letošnji odziv za vpis na fakultete je bil zanimiv. Podatki so pomembni tako za tiste, ki boste letos postali študentje, kot tudi za tiste, ki se vam to obeta v prihodnjih letih.

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Slava narodu in Ozari

Akademska folklorna skupina Ozara s Primskovega se je ob 55-letnem jubileju vrnila v čas čitalnic in pripravila Veliko besedo, s plesom, petjem, recitacijo, vznesenimi besedami ...