Zahtevajo ustavno presojo zakona

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 13. januar 2014 / 15:01

Vse več je zahtev za oceno ustavnosti zakona o davku na nepremičnine, ki velja od 1. januarja dalje.

Kranj – Oceno o ustavnosti zakona so že vložili SDS, Združenje občin Slovenije (s pomočjo SLS in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije) in Občina Rogašovci. Poslanci SDS, po­slanca narodnih skupnosti in vsi trije nepovezani poslanci v zahtevi za oceno ustavnosti zakona navajajo, da je zakon v več členih ustavno sporen in tudi krivičen, saj bo obremenil predvsem tiste, ki so že danes na socialnem robu. Podlaga za obdavčitev ni tržna vrednost, temveč neka imaginarna, modelsko določena vrednost, za katero je bilo že velikokrat pokazano, da ne ustreza dejanski vrednosti, menijo v SDS.

Združenje občin Slovenije, v katerega je včlanjenih 140 občin, očita zakonu, da občinam z obdavčitvijo nepremičnin v javni rabi in z delitvijo davka med državo in občine jemlje okoli 25 milijonov evrov prihodkov na leto in tudi pomemben vpliv na občinsko prostorsko politiko. Združenje poleg tega izpodbija tudi ustavno sporne določbe zakona, na kar so opozarjali tudi podpisniki peticije proti davku na nepremičnine. Sporna je davčna osnova, to je posplošena tržna vrednost nepremičnin, in iz nje izhajajoča neenakost državljanov, sporne so določbe o sodnem varstvu, ki zavezancem ne omogočajo, da oporekajo vrednosti nepremičnin, motijo pa jih tudi neenake davčne stopnje za sicer primerljive nepremičnine.

Zahtevo za oceno ustavnosti zakona je vložila tudi Občina Rogašovci. Po zakonu se bo zbrani davek polovično delil med občino in državo, a za prva tri leta bo veljala izjema, po kateri bodo občine od države prejele toliko davka, kot so v letu 2012 obračunale nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ker Občina Rogašovci kot edina slovenska občina zadnja leta ni pobirala nadomestila, se bodo njeni občani znašli v neenakopravnem položaju – plačevali bodo davek, občina pa iz državnega proračuna za to ne bo dobila nobenega denarja.

V poslanskih skupinah SLS in NSi so pričakovali, da bodo za vložitev zahteve za ustavno presojo zakona pridobili potrebnih trideset poslancev, a ker jim to ni uspelo, računajo na to, da jo bo vložil državni svet.