Ekipa U35 »igra« na polno
V petek so v Sokolskem domu odprli likovno razstavo U35, Mlada umetnost iz Škofje Loke in okolice.
Že prvi letošnji dogodek v razstavišču Sokolskega doma je postregel z izjemnim nastopom in prepričljivo zmago. Selekcija mladih umetnikov iz Škofje Loke in okolice, zbrana v ekipi U35, je z energično in polnokrvno predstavitvijo pokazala izjemno kvaliteto, kar kaže na to, da forma ekipe sploh ni vprašljiva. Nasprotno, ekipa U35 kar kliče po novih in novih preverjanjih. Toliko v športno-umetniškem smislu.
Vabilo na razstavo, na kateri se bodo predstavili mladi umetniki, zmeraj vzbuja dobre obete. Projekt skupinske razstave U35, Mlada umetnost iz Škofje Loke in okolice, skozi akademski reprezentativni vzorec namesto kuratorske uravnilovke predstavlja mlade akademske umetnike pod petintridesetim letom, ki aktivno ustvarjajo na širšem loškem območju. »Koncept razstave je solidarnost,« je konkreten akademski slikar, avtor postavitve in vodja umetniškega sveta pri Združenju umetnikov Škofja Loka Mito Gegič: »Predstavljamo se tako tisti, ki smo že hrabro zakorakali v kariere in smo že razstavljali po Sloveniji in tujini, kot mlajši, ki so tako rekoč še sveži z Akademije za likovno umetnost. Spomnim se svojih prvih korakov, ko sem se dve, tri leta boril, da bi imel razstavo. Tega ne privoščim nikomur. Porodila se je ideja, kako pomagati mlajšim iz škofjeloškega in tudi kranjskega okoliša. Gre za solidarnost v skupnem nastopanju v javnem prostoru.«
Svoja dela, nastala z različnimi likovnimi govoricami in umetniškimi praksami, predstavlja dvanajst mladih umetnikov iz Škofje Loke in okolice ter Kranja. Vsak avtor je predstavljen z enim delom, po abecednem vrstnem redu so to: Katja Bogataj, Suzana Brborović, Tina Dobrajc, Tomaž Furlan, Peter Gaber, Mito Gegič, Sanela Jahić, Lara Ješe, Martina Marenčič, Tit Nesović, Barbara Pintar in Veronika Vesel Potočnik. Med njimi je nekaj že uveljavljenih avtorjev, poleg Gegiča in Tine Dobrajc še Sanela Jahić, Tomaž Furlan …, dobitnikov nagrad za mlade umetnike, nekateri pa so oziroma še bodo svojo likovno izobrazbo nadaljevali tudi v tujini. »Pri postavitvi sta me vodili dve logiki. Prva je primerno razporediti dela, ki jih poganjajo novi mediji in sveži pristopi v slikarstvu na eni ter avtopoetični pristopi v tradicionalnih likovnih medijih na drugi strani. Druga logika pa je bila, da je na tej razstavi najpomembneje vsakega avtorja predstaviti čim bolj dostojno, k čemur prispevajo tudi njihove izjave o razstavljenem delu in življenjepisi ter dosedanje reference,« o razstavi še dodaja Mito Gegič.
Lara Ješe iz Mavčič zaključuje magistrski študij slikarstva na ljubljanski ALU. »Vesela sem, da so me Ločani povabili zraven. Sicer že nekaj časa sodelujem s škofjeloškimi študenti v projektih Ateljeja Clobb, kjer tudi vodim tečaje risanja. Prav je, da tudi mladi dobimo možnost za predstavitev na takih razstavah.« Ješetova je na razstavo prinesla portret velikega formata (večmetrsko sliko na platnu), ki v sebi nosi tudi posebno zgodbo. Široko področje ustvarjalnosti odlikuje absolventko kiparstva Katjo Bogataj iz Žirov. Zanimajo jo intermedijske instalacije, umetno kovaštvo, fotografija, video umetnost … »Super. Še več takih razstav. Upam pa, da se bom še letos lahko predstavila tudi na samostojni razstavi.« Tokrat se predstavlja z ambientalno postavitvijo z naslovom Instalacija H2O, ki jo sestavljata video, kopalna kad in avtorska glasba Leemajika – Toma Lemajiča.
Podobnih misli je tudi kiparka Martina Marenčič, ki trenutno živi in dela na Šenturški Gori. »Take akcije so zelo dobrodošle, mladi umetniki morajo predstaviti svoje delo. Sama imam z razstavami in sodelovanji pri različnih projektih kar nekaj izkušenj, tokrat pa sem vesela, da se spet vračam po daljšem premoru.« Marenčičeva je tokrat predstavila delo z naslovom Yuppie na oddihu, enega od šestih kipov iz ciklusa Skoraj zadovoljni. Eden umetnikov z daljšo »kilometrino« je Škofjeločan Tomaž Furlan. »V zadnjih treh letih mi je že uspelo prodreti na nekaj pomembnih razstavišč, čeprav pri tem ne dajem nobenih prednosti bolj ali man j uveljavljenim prostorom. V našem prostoru se je precej iluzorno ukvarjati z ustvarjanjem umetniške kariere; svoje delovanje sem raje vzel kot dejstvo, da je to, kar predstavljam, nekaj, kar pač počnem.« Na razstavi je na ogled njegov video performans, v katerega je vključen eden od njegovih, kot sam pravi, bizarnih strojev, s katerimi predstavlja svoj družbeno kritični pogled na svet. Doslej jih je izdelal šestnajst, v Loki je na ogled stroj številka štiri.
Na razstavi navdušuje tudi risba z ogljem na belo posteljnino Tine Dobrajc, z velikim formatom pa se predstavlja tudi Suzana Brborović, leta 2011 dobitnica nagrade Essel. Tu je portret Tita Nesovića pa diptih Veronike Vesel Potočnik … Razstava je nedvomno odličen prikaz umetniških kvalitet mladih ustvarjalcev in bi lahko postala blagovna znamka za vsakoletno akcijo mladih. Prva letošnja razstava je nedvomno ponudila dobro mero za vse naslednje razstave v sokolskem. Pa naj razstavi, kdor si upa.