Trinajsta sreča
Posvečena človeku, ki je svoje življenje posvetil gorskemu kolesarjenju. Predbožična tura (PBT) je že trinajstič na zadnjo soboto pred božičem privabila več kot sto kolesark in kolesarjev.
Koper – Koko je vzdevek gorskega kolesarja, ki zbral druščino, ki ne neha kolesariti niti pozimi.
»Zato pa imamo morje in zakaj torej bi se ne vozili skozi celo leto,« pravijo tisti, ki ne manjkajo prav nikoli. Primorci so tega že vajeni, vendar »celinci« težko pomislijo na kolesa na datum, kot je na primer 21. december. Vpenjanje kolesa na streho avtomobila na ta dan ob sedmi uri zjutraj nekje na Gorenjskem mora pritegniti poglede sosedov. In letos je še nekako šlo, ko celinci še niso kidali snega. Ampak Predbožična tura je v vseh teh letih postala legendarna prireditev, ki je ne gre zamuditi za nobeno ceno, kaj šele, če so vprašanje vremenske razmere in kilometrske razdalje. Nič ni težko, kar se mora, in na PBT se vsako leto mora priti.
Letošnja nesrečna številka 13 je padla kot spomin na letos nesrečno preminulega gorskokolesarskega guruja Gorazda Stražišarja. Vsi kolesarji se ga bodo spominjali po predanosti, po strokovnosti in prijateljstvu. Težko je bilo kolesariti z njim v mislih in ne z njim na kolesu.
Tradicija, ki vabi, je torej letos predvsem zaradi slabih vremenskih razmer v notranjosti v Koper privabila točno 120 kolesark in kolesarjev. Koko in druščina s foruma Tabla na internetni strani mtb.si so pripravili 35 kilometrov dolgo traso, ki je vodila iz Kopra okoli zadnjice v devžej do Strunjana in nazaj do Emonca, kjer je bil cilj, poleg tega pa še kosilo in osvežilni napitki. Trasa je bila zanimiva, poučna, precej razgibana, na nekaterih odsekih je zahtevala precej kolesarskega znanja. Blato, zdrsljivi kraški kamen, spolzke korenine, malce asfalta, vse to so bile začimbe dogodka, ki kolesarjem pomaga prezimiti. Sonce je bilo videti v manjših dozah, ampak bil je zasačen, kar sicer ni motilo udeležencev; prej bi rekli, da so take razmere idealen dan za kolesarjenje v decembru.