Voščilo za predsednico

Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je ob zadnjih dogodkih v Skupini Helios na predsednico vlade Alenko Bratušek naslovil javno pismo. V njem sprašuje, kaj bo naredila, da ne bo uresničena formula Več privatizacije, manj zaposlenih.

Sindikalno javno pismo

Helios so pred časom prodali avstrijskemu podjetju Ring International, pred dnevi pa smo že poročali o odpuščanjih, čeprav se je prevzemnik zavezal, da bo povečeval število zapo­slenih. V pismu Privatizacija za vsako ceno? sindikati predsednico vlade opozarjajo na njene besede, da je ključni del sanacije gospodarstva privatizacija.

Helios je prvi primer prodanega podjetja z vladnega seznama 15 podjetij za privatizacijo, odpuščanja pa se realizirajo še pred začetkom pogodbenih zavez novega lastnika. »Medtem ko vi govorite o privatizaciji kot poti iz gospodarske krize, domače uprave v pričakovanju novih lastnikov že napotujejo delavce na zavod za zaposlovanje. Ali je potemtakem po vašem ustvarjanje novih brezposelnih pot iz krize?« sprašujejo sindikalisti.

Opozarjajo na primer privatizacije Hrvaškega telekoma, kjer je 51-odstotni delež kupil Deutsche Telekom, po 12 letih pa se vsakoletni večstomilijonski dobički izplačujejo lastnikom, investirajo zgolj najnujnejšo (optičnih povezav skoraj ni), več kot polovica zaposlenih je bila odpuščena. Zato sindikati sprašujejo Alenko Bratušek, kaj bo naredila kot predsednica vlade, da ne bo prišlo do takšnih scenarijev.

To vprašanje je še toliko bolj pomembno, ker je Slovenija brez oklevanja zmetala v rešitev likvidnostnega krča slovenskih bank več milijard evrov, kar bo sorazmerno povečalo slovenski javni dolg – katerega dvig bo sanirala prav privatizacija podjetij v državni lasti – in na koncu zaposleni z izgubo zaposlitve. Tako sindikati, odziva predsednice še ni.

Odstranjena zdravnika

Zdravnika Vane Antolič in Zoran Milošević, ki naj bi bila osumljena nedovoljenega prejemanja daril, sta umaknjena iz razpisnih komisij. V obeh primerih so v UKC Ljubljana uvedli notranjo revizijo. Generalni direktor Simon Vrhunec pravi, da odločno obsoja kakršno koli korupcijo, kakršno koli okoriščanje na račun javnih sredstev, zlasti javnih sredstev za zdravstvo.

Ortoped Vane Antolič trdi, da ni osumljen jemanja podkupnine, saj je donirana sredstva uporabil za obnovo kirurške dvorane in to ponazoril tudi s slikama. Poudarja, da so bila sredstva porab­ljena transparentno: »Ne dovolim, da mediji v javnosti širijo neresnice. Nikakršen denar ni šel na moj račun. To ni bil predmet preiskave.« Milošević se novinarske konference ni udeležil, v pisni izjavi pa je zanikal prejemanje podkupnin. Denar na račun v tujini je, kot trdi, prejel za opravljeno delo v tujini. Neuradno več deset tisoč evrov.

Tožilci bodo okrepljeni

Vlada in tožilstvo sta sklenili zavezo, po kateri naj bi slednje v prihodnjih dveh letih dobilo nove moči: 14 novih tožilcev, 40 strokovnih sodelavcev in 15 pripravnikov. Zvonko Fišer, generalni državni tožilec, poudarja, da bi naštete nove sile že morali imeti: »Ne vidim potrebe, da bi se morali mi zavezati še k čemu, saj smo sedaj s 70-odstotno zasedbo dosegli kar precej.«

Po drugi strani specializirano tožilstvo potrebuje kadrovsko in finančno injekcijo. »Le tako se bomo lahko z bankami ukvarjali v večjem obsegu kot do sedaj. Tako bodo lahko specializirani tožilci obvladovali tudi kazniva dejanja, ki bodo skoraj zanesljivo izšla iz hišnih preiskav v zdravstvu. In vse drugo, kar že tako ali tako počno. Tudi Teš,« pravi Fišer. Generalnega državnega tožilca sicer moti, da je v osnutku zaveze predvideno, da bi moralo tožilstvo o svojem delu poročati pravosodnemu ministru. Podpis zaveze za zdaj torej še visi v zraku.

Prva obsodba sodnika

V Sloveniji se je v začetku tedna prvič zgodilo, da je sodišče zaradi zlorabe položaja in prejemanja podkupnine obsodilo sodnika Milka Škoberneta. Na prvi stopnji so mu kolegi prisodili pet let in pol zapora in stransko denarno kazen skoraj 20 tisoč evrov.

Če bo sodba postala prav­nomočna, se bo Škoberne pridružil obsojencem, ki jih je kot kazenski sodnik celjskega sodišča poslal za rešetke. Kriminalisti so ga začeli preiskovati leta 2010. Takrat je Esad Ćehajić razkril, da mu je Škoberne obljubil, da bo uredil, da zanj ne bosta več razpisana priporni nalog in mednarodna tiralica in da bo zaradi procesnih napak ustavil kazenski postopek proti njemu. Ćehajić je bil osumljen več kaznivih dejanj, povezanih s pro­stitucijo, nekdanjemu sodniku pa naj bi za posredovanje plačal 12 tisoč evrov. Tudi te bo moral Škoberne vrniti.

Točeno le še izjemoma

Državni zbor je potrdil novelo zakona o vinu, ki prinaša novost, da lahko nestekleničeno vino poslej točijo le še pridelovalci v lastnih proizvodnih obratih, v gostilnah pa je prepovedano. Prepoved ne velja za vino iz nerjavečih posod prek na­prav za točenje oziroma 'šankomatov'. Večina vina, ki ga ponujajo gostinski obrati kot odprto vino, se sicer toči na tak način.

Z novelo zakona se tudi poenostavlja postopek ka­znovanja ter zvišuje kazen za prekrške, in sicer za večje prekrške za trikrat, za manjše pa za 50 odstotkov.