Med jeklarji se odvija strašen boj

»Boljši del pogače si režemo na račun izdelkov, ki jih naredimo v izredno kratkem času in po specifikaciji kupca. Na našem udarnem programu, nerjavni debeli pločevini, leto zaključujemo z enakim nivojem prodaje kot leto prej, čeprav je svetovni trg nazadoval,« o letošnjem poslovanju pravi Slavko Kanalec in tudi, da Acroni že izkorišča priložnosti krize in zmedo na evropskih in svetovnih trgih, saj jeklarji beležijo viške proizvodnih kapacitet. In zato tudi zapirajo obrate. Za jeseniški Acroni to ne velja.

Jesenice – Zaključuje se eno najtežjih poslovnih let v Sloveniji. Acroni, član skupine SIJ – Slovenska industrija jekla, veliko večino proizvodnje izvozi, kljub temu pa glavni direktor Slavko Kanalec ugotovitvi pritrjuje: »Tudi za nas je bilo leto izredno težko.« Letošnji prihodki so v primerjavi z letom prej padli za 12, proizvodnja za osem odstotkov. Čeprav bo Acroni letos iz poslovanja ustvaril tri milijone evrov dobička, pa bo čisti poslovni izid negativen.

Ste si predstavljali, da bo letošnje poslovno leto težko?

»V leto smo vstopili z mešanico straha in upanja, saj smo zagnali našo veliko investicijo v valjavsko ogrodje za valjanje plošč v vroči valjarni. Iz preteklosti smo poznali negativno izkušnjo s počasnostjo zagona, tokrat pa nam je uspelo, da smo prej kot v mesecu podrli stari stroj s 1500 ton opreme in na istih temeljih postavili novo ogrodje. Sredi januarja smo že delovali optimalno.«

Za kako pomembno se je izkazala investicija?

»Brez te investicije, ki je omogočila izdelovanje jekla širine dveh metrov in pol (prej dva metra) in tudi debelin, o katerih smo prej le sanjali, bi težko pridobili nove kupce. Zaradi nje smo laže prebrodili letošnjo težko situacijo. Prihodki so v primerjavi z letom 2012 padli za 12 odstotkov, obseg proizvodnje za osem odstotkov. Pritisk na cene je ogromen. Svetovna metalurgija je v nezavidljivem položaju, povprečna zasedenost kapacitet je približno 70-odstotna, tako da imajo konkurenti še večje težave.«

V Sloveniji smo v dolgotrajni recesiji, po svetu pa je zelo različno. Zakaj je povpraševanje tako upadlo.

»Trg kreirajo kupci, zato poteka med jeklarji strašen boj. Mi si boljši del pogače režemo na račun izdelkov, ki jih naredimo v izredno kratkem času, po specifikaciji kupca. Na našem udarnem programu, nerjavni debeli pločevini, leto zaključujemo z enakim nivojem prodaje kot leto prej, čeprav je svetovni trg nazadoval. Ponosni smo, da smo prodajo specialnih konstrukcijskih jekel povečali za šestdeset odstotkov. Skupni obseg proizvodnje je upadel za osem odstotkov, glede na cene bi morali pasti za petino. Pa vendar je bil zaradi boljših izdelkov padec nižji. Po drugi strani smo se med letom soočali z upadom povpraševanja na elektroprogramu, za dva tedna smo morali celo ustaviti proizvodnjo. Težava je bila tudi pri običajnih konstrukcijskih jeklih, saj smo manjša naročila morali zavračati, ker bi sicer delali le izgubo. Posledično proizvodnja ni bila optimalno zasedena.«

Čemu pripisujete upad povpraševanja?

»V svetu skorajda ni državnih projektov oziroma jih je bistveno manj. Svetla točka so Združene države Amerike, kjer smo znova podvojili prodajo, enako dobro delamo tudi v Indiji. V Evropi oživljanja ne opažamo. Napovedi so boljše, projekti pripravljeni. Kaže, da bo prihodnje leto čas za delo. Tako je bolje na Irskem, v Nemčiji so se dogovorili o koaliciji. To so pozitivni signali.«

Za koliko naprej poznate naročila?

»Komaj mesec dni vnaprej. Časi, ko smo imeli naročila po mesece naprej, so mimo. Po drugi strani se sedaj soočamo z velikimi pritiski na proizvodnjo, zelo se moramo prilagajati. To pa znova pomeni, da dobavljamo izredno hitro.«

Lani ste leto zaključili z izgubo, kako boste zaključili leto 2013?

»Poslovni izid pred davki in amortizacijo nam je uspelo dvigniti z lanskih dvajset na letošnjih 27 milijonov evrov oziroma tri milijone dobička iz poslovanja (lani milijon evrov izgube). Glede na prej opisano stanje na svetovnih trgih ta dosežek ocenjujem za dober, vsaj ob primerjavi z rezultati podobnih podjetij po svetu, ki imajo tudi po stomilijonske izgube. Mnogi velikani po Evropi zapirajo cele tovarne ali dele proizvodnje.«

Je to priložnost za Acroni, saj bo trg sčasoma znova rasel?

»Te priložnosti in zmedo že izkoriščamo. Marsikatero naročilo že pride k nam.«

Kako na nihaje proizvodnje vpliva število zaposlenih? Ali le zmanjšujete obseg ali tudi zaposlujete?

»Sledimo cilju povečevanja produktivnosti, saj je to realna osnova za nagrajevanje zaposlenih oziroma rast plač. V primerjavi z letom 2008 je danes v Acroniju štiristo zaposlenih manj, po drugi strani pa delamo več in bolj kompleksne izdelke, kar pomeni, da smo sedaj bolje organizirani in se prilagajamo.«

S 1600 ste prešli na skoraj 1200 zaposlenih. Je zmanjševanje zaposlenih nujno?

»Vsako leto opravimo kako investicijo v avtomatizacijo proizvodnje, zato je tudi zmanjševanje števila zaposlenih nujna posledica. Tudi v prihodnjem letu, vendar na osnovi naravnih odlivov. Po drugi strani tudi zaposlujemo, štipendiramo in skušamo številnim mladim zagotoviti prakso v proizvodnji. Ne glede na to, ali ga potrebujemo ali ne. Srce me boli, ker ne vem, kje bi sicer ti mladi opravili prakso.«

Po drugi strani vam mladi prinašajo novo znanje.

»S povabilom na prakso predvsem začnemo graditi odnos oziroma jih spoznavamo. Pred dnevi smo na obisk povabili profesorje iz jeseniškega šolskega centra. Večina je bila presenečena nad našo proizvodnjo, saj so poznali proizvodnjo izpred desetih let in več. To kaže, da bomo morali še poglobiti sodelovanje. Skupaj tudi za boljše motiviranje dijakov.«

Z novim znanjem smo ciljali tudi na izredno uspešne Acronijeve inovatorje.

»Imamo zelo dolgo listo novih izdelkov, čeprav je življenjska doba izdelka v metalurgiji enako zelo dolga. Vse zaposlene, ne le razvojni oddelek, skušamo pripraviti k razmišljanju o izboljšavah, o podajanju koristnih predlogov. Vsak šteje in vsakega, ki ga evidentiramo, nagradimo vsaj z malico. Nato ocenjujemo ekonomsko korist, možnost izvedbe in podobno. Cilj je, da vsak zaposleni vsako leto poda vsaj en koristen predlog. Za nekatere je cilj teže dosegljiv kot za druge, kljub temu pa velja, da vsak sam najbolje ve, kako bi lahko laže opravljal delo. Na koncu pa ti predlogi, nove tehnologije in novi izdelki ustvarijo razliko, ustvarijo dobiček.«

Bo prihodnje leto z vidika naročil in končnega izida lažje?

»Smo optimistični. Tudi na stroške že bolj pazimo oziroma vsak strošek ocenimo, ali je sploh upravičen. Na srečo nam uspe izdelati vedno več visoko dobičkonosnih izdelkov. Hkrati smo tik pred realizacijo investicije za novo linijo za toplotno obdelavo plošč, ki bo predvidoma začela obratovati leta 2015. Po tej investiciji ne bo več enostavnih izdelkov. Investicija je vredna med 30 in 35 milijonov evrov. Kljub tej investiciji načrtujemo pozitiven rezultat. Vendar to ni najpomembnejši kazalnik, tu so še drugi kazalniki. Denarni tok je visok in stabilen. Posledica investicij je tudi visoka amortizacija, ki je leta 2008 znašala 13, sedaj 23 milijonov evrov na letni ravni.«

Acroni in jeseniški hokej sta bila vedno povezana. Kje pa danes?

»Naša družbena odgovornost je postaviti temelje, da bo jeklarna obstala naslednjih 20 ali 30 let. Imamo 1200 zaposlenih, ki živijo od Acronija, tu so njihove družine, tu je kup dobaviteljev. Svoje izdelke dobavljamo industriji. Zaradi vsega naštetega ne vidim razloga, zakaj bi bil jeseniški hokej le v domeni Acronija. Moja štiri hokejska leta so minila v sodelovanju z vseslovenskim upravnim odborom, ko nam je uspelo pridobiti veliko denarja in smo vmes storili tudi marsikatero napako. In ko Acronija ni zraven, se vidi realnost jeseniškega hokeja. Ne, nisem užaljen niti se ne maščujem, sem pa žrtvoval čas in denar in energijo, na koncu pa smo vsi skupaj dobili lepo popotnico. Na vrsti so drugi. Slišim, da jih je veliko pripravljenih sodelovati, če bi pristopili mi. Vem, koliko je kdo pripravljen dati. Prihodnosti ne poznam niti si ne upam trditi, da me v tej zgodbi ne bo nikoli več, vem pa, da nikoli več v enaki funkciji.«