Povečalo se je število socialnih projektov
Zvezo študentskih klubov Slovenije (Škis) bo tudi v prihodnjem enoletnem mandatu vodil dosedanji predsednik Jaka Bassanese z Bleda.
Bled – Študent ljubljanske ekonomske fakultete Jaka Bassanese se je s študentsko problematiko prvič srečal v Klubu radovljiških študentov, kjer je kmalu postal njegov predsednik, nato je vodil gorenjsko regijo in od tu prišel v predsedstvo Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Sam obžaluje, da se je njegova kariera študentskega funkcionarja tako hitro vzpenjala, saj mu zaradi tega nobene stvari ni uspelo izpeljati do konca. »A sem vedno poskrbel, da so drugi lahko nadaljevali, kjer sem končal,« je poudaril in dodal, da je to imelo tudi svoje prednosti, saj zaradi tega ni bil »politično« obremenjen. »Že v okviru ŠOS sem si ves čas prizadeval, da bi študentski klubi med sabo sodelovali. Med klubi je bilo namreč veliko političnih sporov, sam pa nikoli nisem bil obremenjen s tem. Zveza Škis je ta čas najbolj enovita, odkar pomnim. Skupaj stremimo k istim ciljem,« je razložil Bassanese.
Za glavni cilj v novem mandatu so si med drugim zadali vzpostavitev enotnega sistema beleženja priznanih neformalnih izkušenj študentov, aktivno bodo zastopali študente tudi pri spremembi zakona o študentskem delu in zakona o visokem šolstvu. Razen tega bodo še naprej izvajali izobraževanja za klubske aktiviste, saj si želijo bolj učinkovitega delovanja predstavnikov klubov celotne Slovenije. »Predvsem bi radi zmanjšali finančno breme Škis. Treba bo prilagoditi poslovanje trenutni finančni situaciji,« je napovedal Bassanese. Financiranje študentskih klubov je sicer najbolj prizadel zakon o uravnoteženju javnih financ pred dvema letoma, saj so se na ta račun nekaterim klubom sredstva znižala tudi za štirideset odstotkov. Klubi so s svojimi sredstvi študentom omogočali kakovostnejše preživljanje prostega časa s subvencijami za športno in kulturno udejstvovanje ter organizacijo različnih dogodkov. Tega je zdaj veliko manj, pravi Bassanese, se je pa v zadnjih dveh letih povečalo število socialnih projektov. »Vsi dajejo večji poudarek sociali, s čimer rešujemo problem tistega, ki bi moral skrbeti za to, to je države,« je kritičen.
Pri zakonu o študentskem delu, je poudaril Bassanese, si predvsem prizadevajo, da bi študentsko delo uradno priznali kot formalno delovno izkušnjo, pri čemer bi tudi študenti plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. »Nasprotujemo pa temu, da bi ves zaslužek študentov upoštevali pri cenzusu za pridobitev štipendije.« Določen del sredstev od koncesijske dajatve naj bi namreč namenili tudi za štipendije, zato se jim ne zdi prav, da bi tisti, ki bi s svojim delom vplačevali za štipendije, zaradi tega izgubili možnost, da bi sami pridobili štipendijo. V okviru ŠOS, je nadaljeval Bassanese, pa so izoblikovali tudi pripombe glede zakona o visokem šolstvu. »Ne glede na parcialne interese nekaterih skupin menimo, da barka pluje v pravo smer,« je pojasnil Bassanese in dodal, da so očitki o komercializaciji rednega študija pretirani, saj se s tem srečujejo že zdaj. »Brezplačni redni študij ostaja enak, spreminja pa se ime izrednega študija v delni plačljivi in redni plačljivi študij.« Izrazito pozitivna rešitev v novem zakonu pa se mu zdi brezplačen delni študij, ki bo omogočal prekvalifikacijo na višji stopnji. Spremembe zakona, je dodal, pa nekateri izrabljajo zaradi lastnih političnih interesov, pri čemer sam ostro zavrača vmešavanje politike v študentsko organiziranje. Ob tem je še zatrdil, da se sam ta čas ne more poistovetiti prav z nobeno politično stranko. »Ne bom pa rekel, da se v politiki ne vidim,« še z nasmeškom doda in nam zaupa, da zaenkrat »cilja« predvsem na lokalno politiko.