Konec ročno izpisanih računov

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 20. december 2013 / 10:41

Vlada predlaga omejitev izdajanja ročno izpisanih računov in obvezno uporabo registrskih blagajn za izdajanje računov v vseh primerih, ko ponudniki blaga in storitev dobivajo plačilo v gotovini.

Kranj – Vlada je pred nedavnim sprejela drugi sveženj ukrepov za obvladovanje sive ekonomije, pri tem pa je sklenila, da ne bo uvedla davčnih blagajn, ki so neposredno povezane z davčno upravo (kot na primer na Hrvaškem), ampak bo do konca marca prihodnje leto pripravila predpise za dodatno omejitev gotovinskega poslovanja in obvezno uporabo registrskih blagajn za izdajanje računov. Uporaba tovrstnih blagajn za izdajanje računov bo obvezna v vseh primerih, ko ponudniki blaga in storitev dobivajo plačilo v gotovini. Paragonskih blokov za izdajo računov, napisanih na roke, ne bo več, uporabo takšnih blokov, ki pa bodo oštevilčeni in registrirani pri davčni upravi, naj bi omogočili v izjemnih primerih – na primer za tiste, ki na leto izdajo le nekaj računov. Vlada bo o možnih izjemah (teh naj bi bilo čim manj) razmislila do sprejetja predpisov, dotlej pa naj bi se tudi opredelila do storitev na domu in dela na terenu. Olajšave glede izdajanja računov naj bi tako kot že doslej veljale za prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu ter znamk, kolekov, vrednotic in obrazcev v poštnem prometu, za vplačila pri igrah na srečo, za prodajo iz avtomatov, za prodajo kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, gsm-omrežja in interneta, za prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov in za promet storitev na teletočkah.

Kar zadeva gotovinsko poslovanje, večina držav članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, pri plačevanju visokih zneskov v gotovini trenutno upošteva prag 15.000 evrov, nekatere pa so se že odločile za strožje ukrepe. Vlada namerava s spremembo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ta prag znižati najprej na 5000 evrov in kasneje postopno na 1000 evrov ter razširiti omejitev tudi na plačila za opravljene storitve.

Največji problem so šušmarji

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so zadovoljni, ker vlada ni uvedla davčnih blagajn, saj bi s tem samo še dodatno obremenila obrtnike in podjetnike, hkrati pa opozarjajo, da so največji problem na tem področju šušmarji, za katere so kazni smešno nizke. Predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno predvideva za registrirane poslovne subjekte kazni od 4200 do 26.000 evrov, za šušmarje pa zgolj od 1000 do 5000 evrov. V zbornici se ob nasprotovanju davčnim blagajnam sklicujejo tudi na nekatere analize, ki kažejo, da se davčne utaje povečujejo z višanjem davkov, ne pa z uvedbo davčnih blagajn. Kot glavne razloge za davčne utaje navajajo previsoke davčne stopnje, preveč zapleteno davčno administracijo, previsoko stopnjo dohodnine, drage pogoje poslovanja, pomanj­kanje bonitet za davčno korektne zavezance ...

V Gospodarski zbornici Slovenije so za razliko od obrtno-podjetniške zbornice razočarani, ker država ne bo uvedla davčnih blagajn. Kot navajajo, zdajšnja programska oprema, ki naj bi preprečevala goljufije, ni davčna blagajna, kot jo napačno imenujejo nekateri predstavniki vlade. Z uvedbo davčnih blagajn bi bila država v boju zoper sivo ekonomijo učinkovitejša, so prepričani v zbornici, kjer tudi opozarjajo na nesmiselnost javnega seznama davčnih dolžnikov.